“Veš kaj bi ti delal! Te lizal, grizljal in božal, dokler…,” ji je šepetal na uho. Ona pa se je samo smejala in se branila vsakega njegovega dotika. Čeprav si ga je želela na vse možne načine, na sebi, v sebi, ob sebi, si ni smela dovoliti trenutka šibkosti. Doma sta jo vendar čakala mož in otrok, seveda s psom vred. Prava mala srečna družinica, so vsi govorili. “Pha, zelo srečna, ja. Kar prekipevam od veselja in radosti,” je razmišljala, ko je goltala vsebino pivske flaše.
Na začetku sta bila res srečna in zaljubljena, vse je bilo kot v pravljicah, v katere nikoli ni verjela. Uredila sta si stanovanje, si kupila psička, otrok pa je prišel popolnoma nenačrtovano. Ko mu je povedala, da je noseča, ni kazal pretiranega navdušenja, ni želel dodatnih obveznosti, želel je še žurati, ne pa biti varuška. Odločila se je, da bo ignorirala vse njegove pripombe in počasi se je navdušila nad idejo, da bi v svojem naročju držala svoje lastno dete. Kljub temu, da ji ni pomagal niti med nosečnostjo, kaj šele po porodu, je bila srečna, saj je v rokah končno držala svojo malo štručko. On pa je še vedno živel življenje samskega moškega, skoraj vsak dan se je dobil s kolegi, slutila je, da tudi s kakšno “kolegico”, a s tem se ji enostavno ni več dalo ubadati. Do njega ni čutila ničesar več, samo še prezir. Živela sta kot dva tujca, saj ponavadi nista spregovorila niti besede, še vedno pa sta si delila posteljo. Pogrešala ni ničesar in nikogar. Potem pa je začel prihajati domov vedno bolj pozno, vsakič bolj pijan in prišel je tudi dan, ko je nanjo položil roko. Ne, ni bilo tako kot v filmih, naslednji dan je namreč ni prosil naj mu oprosti in se izgovarjal na to, da je kriv alkohol. Ne, še celo grdo jo je pogledal in jezno zavpil, da je mali Matic planil v jok. Sama niti ni pričakovala opravičila, še manj je upala na to, da se bo spremenil in da bosta spet srečna. Točno je vedela, da to ni več mogoče.
Začela pa je pogrešati ljubkovanje, božanje, polzenje rok po njenem telesu, strast in vroče poljube. Nekega večera pa ji je prekipelo, otroka je odpeljala k mami in se s kolegico odpravila ven. Najprej se je počutila nekoliko nelagodno, a alkohol jo je sproščal in delal vedno bolj pogumno. Potem pa se je ob njej znašel še moški, ki ga ja poznala, moški, ki je bil predmet njenega poželenja dolgo, dolgo časa, a nikoli ni bil nič več kot le prijatelj. Zato toliko bolj ni mogla verjeti, kakšne besede prihajajo iz njegovih ust in skoraj bledlo se ji je od količine popitega piva, še bolj pa od strasti in želje, da bi ga čutila.
“Jebeš moža in fake družino,” si je rekla, ga povlekla za srajco in prijela tam, kjer ne bi smela…
[
[
Kako naj te udarim naravnost v srce? Kako naj ti priznam, da ne mislim več nate? Kako naj ti rečem, da je sedaj mesto v mojem srcu zavzel On? Kako naj postanem krut človek?
