Arhiv za September th, 2007

…da moram zjutraj zgodaj vstati in se odpraviti v nov dan, ko pa bi najraje spala še par ur in tudi, ko bi se zbudila, še ne bi takoj vstala, temveč bi poslušala težke dežne kaplje, ki delujejo tako pomirjujoče.

Sovražim svoje lase, ki danes izgledajo kot bi jih nekdo dal v pralni stroj in vklopil centrifugo (a je to sploh prav napisano?) ter jih potem vrnil nazaj na mojo glavo. Sovražim, da sem zjutraj tako počasna, ker ne najdem nič pametnega za obleči. Sovražim ogledalo, saj se zgrozim, ko se pogledam v teh hlačah ali tisti majici.

Sovražim veter in dež, ki mi samo kvarita razpoloženje in pot do službe. Sovražim šoferje tovarnjakov in avtobusov, ki očitno mislijo, da so sami na cesti in me skoraj pritisnejo ob ograjo. Sovražim ljudi, ki mi petkrat ponovijo eno in isto stvar, kljub temu, da sem jo slišala in razumela že prvič.

Sovražim pekočno bolečino v grlu, zamašen nos in prehlad, ki se mi nezadržno bliža in se mu bom težko izognila. Sovražim svoj želodec, ker se vse prevečkrat oglaša in si želi hrane. Sovražim ljudi, ki so že v začetku dneva tečni in nestrpni. Sovražim radijske novice, ker so vsako uro popolnoma iste. Sovražim neumne komade, ki se vrtijo na radiu zaradi katerih lahko samo zavijem z očmi.

Sovražim ta dan, ker je tako pust in moreč…

But things will get better…I hope :)

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »