Arhiv za Oktober rd, 2007

Glede na to, da sem še vedno polna vtisov in občutkov o Španiji (by the way, podrobnejše poročilo še pride) sem ravno danes zjutraj razmišljala o flamencu in tem, kako je ta ples poln čustev. Kako se ta čustva izražajo z mimiko obraza, s koraki, z gibi, s strastjo in najbolj zanimivo je to, da naj bi bil najboljši flamenco tisti, ki opeva čustva žalosti, razočaranja, obupa, torej nekako bolj “negativna” čustva.

No to razmišljanje o flamencu me je pripeljalo do tega, da sem opazila, kakšno glasbo imam posneto na cd-ju v avtu, več ali manj so bili komadi bolj “sad” narave – he is happy and I am not :) Ugotovila sem, da mi dejansko kadar se tudi sama počutim nekako bolj “depresivno” in feelin’ sorry for myself bolj paše muzka, ki je mirna, žalostna, da se lahko vživim v komad. No danes sem dobre volje, tako da smo s cd-ja kr prešaltali na radio. Ne vem pa zakaj je tako, zakaj mi paše žalostna muzka, namesto, da bi ravno v takih trenutkih poslušala “something happy and cheerful”. Verjetno se tako lažje smilim sama sebi :) A si kdo predstavlja senorito, ko se v trenutkih razočaranja prelevi v pevko balad :mrgreen: No bolš da ne :oops:

Ja kaj naj rečem, muzka je zakon, brez nje si ne predstavljam življenja, v njej najdem tolažbo, ko v sebi čutim največjo bolečino (za katero mislim, da nikoli ne bo minila), po drugi strani pa včasih enostavno slišim kak starejši komad na radiu in postanem tko zelo dobre volje (čeprov je bil dan recimo več kot neprijeten) in “it just makes me wanna dance” :) Tako, da bi bilo treba rečt hvala vsem tistim, ki muzko ustvarjajo. Si slučajno kdo predstavlja, da jih ne bi bilo?

La música es para el alma lo que la gimnasia para el cuerpo.
~Platón~
(Glasba je za dušo to, kar je telovadba (fizična aktivnost) za telo.)

  • Share/Bookmark

Comments 2 komentarjev »