Arhiv za November, 2007

Ker sem malo1 romantično razpoložena in ker sem v zadnjih dneh kar nekajkrat slišala tole pesem in mi je postala zelo všeč.

Gospodična Karmen me je s to pesmijo prepričala :D :

YouTube slika preogleda

Vse kar si in vse kar sem, se je moralo še srečati nekoč, v nama. Vse kar sva, kot zaljubljena, je izbrisalo vse nepomembnosti, ostalo je vseeno.

Povej da me ljubiš, povej da me čutiš, in z vsakim poljubom povej, da sem tvoja. Povej da sem lepa povej da me hočeš, da v tvojem zavetju, bom vedno edina

Ker življenje je prekratko, da ne bi, te ljubila bolj kot vem, da se ti zdi. Povej da me ljubiš, povej da me čutiš,

Vse kar si, moj odsev strasti sem ljubila te še preden si prišel, do mene. Vse kar sem, si dojel takoj in vzel si me s seboj v neznano smer, ostalo je vseeno.

Povej da me ljubiš, povej da me čutiš, in z vsakim poljubom povej, da sem tvoja. Povej da sem lepa povej da me hočeš, da v tvojem zavetju, bom vedno edina

Povej da me ljubiš, povej da me čutiš, in z vsakim poljubom povej, da sem tvoja.

  1. ok, priznam, v resnici zelo ;) [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Že kar nekaj časa nazaj mi je dal Sosed domačo nalogo, ki jo z veliko zamudo, a zato z ogromno pozitivne energije ( ;) ) izpolnjujem danes :D

Kaj mi je všeč, kaj imam rada, kaj me spravi v dobro voljo in kaj me razveseli?

Vesela sem, ker na naših cestah še obstajajo prijazni ljudje in te v mučni jutranji konici prijazno spustijo predse v že tako dolgo kolono. Človek bi kar zavpil: “Hej, hvala stari,”1 ampak, ker to v tistem trenutku ne gre, lepo dvigneš roko in se zahvališ. Še bolj sem vesela, ker v enem jutru dvakrat ugotovim, da se dejansko še najdejo strpni in mirni vozniki.

Dan mi polepša prelepo modro nebo in sonček, ki se počasi zbuja. Počutim se fajn, ko mi fant, ki ga poznam le na videz vljudno pokima z glavo in se prijetno nasmehne. Počutim se super, ker sem danes dobre volje in to brez razloga. Lepo je, ker danes nisem pozna in ne zamujam. Všeč mi je, da me danes čaka bolj sproščujoče in ‘napol’ delovno popoldne. Rada imam okus svežega čokoladnega navihančka. Fajn je, da danes nisem tako zelo zaspana. Počutim se odlično, ker je bila jutranja bela kava točno takšna kot jo imam rada. Polna sem energije, ko si zavrtim poskočen in zapeljiv ‘štiklc’. Razveselijo me srečni obrazi drugih ljudi.

Uživam še ob toplih besedah, rada imam sexy nasmehe ter iskrice v očeh in dobro, da obstajajo jutranji čveki. Kaj pa vi? Kako ste danes?

  1. :D [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

…, ki je silila iz mene in sedaj je prišla na dan.

WALK AWAY

Just walk away,

don’t call me,

don’t write me,

don’t do the things you do.

Nemoj se vračati s vremena na vreme,

ne mami me usnama,

ne voli me samo u sječanjima.

Don’t kiss me,

don’t touch me,

don’t even look at me.

You are not allowed.

You left, remember?

It wasn’t me!

It was you.

Ne gledaj me u oči,

ne diraj me u ovoj samoči,

pusti me tu,

da potonem u ovom jastuku.

Don’t come to my door,

don’t ring the bell,

don’t say my name.

Pusti me, da zaboravim,

i da nate više ne mislim.

But don’t you dare to forget me

cos’ I still haven’t forgotten you…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Začutila je sončne žarke, kako so se igrali na njenem utrujenem obrazu. Dvignila je glavo, a jo takoj naslednji trenutek spustila na tople blazine, saj se je počutila, kot da bi ji nekdo za ušesa obesil nekaj kilogramov težke uteži. Najprej ji ni bilo popolnoma jasno, zakaj zaboga se tako počuti, dokler se ni spomnila, kaj se je dogajalo sinoči. Obraz ji je prekril poreden nasmeh, ki pa je v sekundi izginil, saj je pomislila nanj.

Seveda ga v postelji že zdavnaj ni bilo več, kar je niti malo ni presenetilo. Čudila se je sama sebi in svojim občutkom. V bistvu se je počutila super, ampak šlo je samo za telesno zadovoljstvo, v notranjosti je namreč vrelo. “Sovražim ga,” si je rekla, obenem pa še vedno razmišljala o njegovih dotikih, o tem, kako je znal z njo, o tem, kako se je z njim vedno znašla v drugem svetu. Ne samo, da je razmišljala, ampak ga je čutila, čutila je odtis njegovih rok na svoji koži, čutila je njegove poljube, čutila je vonj njegovega telesa.

“Dost te mam,” ji je odmevalo v glavi in zgrabila je telefon, poiskala njegovo ime in pritisnila kliči…

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Seveda smo ljudje po naravi takšni, da se pritožujemo, stalno nekaj ‘jamramo’, nič nam ni všeč, v službi nas preveč ‘matrajo’, plače pa so slabe, denarja ni nikjer, nič spodobnega si ne moremo privoščiti! Kaj res?

Trgovskih centrov je danes mnogo, že pri nas v Kranju je kar nekaj teh trgovskih središč. Imamo vse, od dveh velikih Mercatorjev, do Merkurja, Big banga, pa Lidla in Eurospina, ne smem pozabiti tudi Tuša, Obija, Müllerja in seveda nenazadnje je tu še novi nakupovalni center Qlandija, kjer je tudi že tretja Sparova trgovina1. Torej ogromno enih trgovin, očitno tudi veliko število delovnih mest, neskončne trgovske površine, ampak mi smo še vedno brez denarja! Parkirišča pa vedno, ampak vedno polna. To me vedno znova začudi, saj ni važno, koliko je ura in če bi se sedaj, sredi dopoldneva peljala mimo katerega izmed teh nakupovalnih središč, bi videla ogromno parkirane pločevine. Ali vsi ti ljudje dejansko res toliko kupujejo ali pa si stvari le ogledujejo? Saj namreč vsi tako tarnamo, da denarja ni! Kako da ne?

Vrste pred banko za vpis delnic NKBM so še daljše, kar pomeni, da denar je. Nekaj tisoč Slovencev gre letos za Novo leto v Beograd, Bratislavo, Prago2, kar spet pomeni, da denar je. Tudi pretekli novembrski prazniki so bili po številu prodanih aranžmajev, kot pravijo različne turistične agencije, zelo uspešni, kar še enkrat znova pomeni, da denar je. Nekateri kupujejo hlače za 200, torbice za 100 in mobilne telefone za 400 eurov, hmmm…spet – denar je.

Ampak povprečje je popolnoma drugačno, saj si danes veliko ljudi ne more privoščiti spodobnega dopusta poleti in jim ne preostane drugega kot, da ostanejo doma. Niti na pamet jim ne pade razmišljanje o majskih, novoletnih in drugih praznikih. Večina mora, ko prejme v roke plačilno listo, res dobro razmisliti, kam in kako z denarjem. Večina si ne kupuje oblek vsak mesec. Večini je pomemben vsak cent. Večina si ne more privoščiti zdravega prehranjevanja, saj to preveč stane. Večina ne more svojih otrok vpisati v vse možne krožke, ker tudi to stane.

Vem, da ne znamo biti hvaležni za tisto, kar nam je dano in veliko stvari jemljemo za samoumevne in si tudi ne predstavljam in ne bi rada živela v družbi, kjer so vsi enaki3, a razmišljati in se vedno znova ukvarjati s tem, ali bo človek prišel do konca meseca in sit dočakal naslednjo plačo, se mi včasih zdi tako človeka nevredno življenje…

  1. a sem naredila reklamo vsem ;) [nazaj]
  2. seveda gre za najcenejše destinacije, luksuza raje ne bi omenjala [nazaj]
  3. tukaj mislim na finančni položaj [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Visoke pete. Elegantna črna oblekica. Njeni dolgi, rahlo skodrani lasje. Oči, ki so v sebi skrivale iskrice. Zapeljive ustnice. Obraz pa poln pričakovanj.

Sedela je v restavraciji, sicer že nekoliko lačna, a zaenkrat je naročila samo steklenico vina. Čakala je, da pride njen moški in da skupaj naročita slastne zalogajčke. Seveda je zamujal kot vedno. Kako zelo je to sovražila! Tako, da niti ne bi znala opisati, kako. Globoko je vdihnila, da bi se pomirila in si rekla, da je verjetno že na poti k njej. Nemogoče je, da bi pozabil, čeprav je že doživela tudi to. Pri njem namreč nikoli ni vedela, kaj jo čaka. Na nek način ji je bilo to izjemno všeč, saj jo je vedno znal presenetiti, tako kot noben moški do sedaj. A kaj, ko so bila presenečenja večkrat neprijetne narave kot obratno.

Ampak ne, danes je bila dobre volje, ne bo si pustila pokvariti tega večera z negativnimi mislimi, pa tudi, če spije to steklenico vina sama. Brez njega. Včasih se je prepričevala, da ga v resnici ne rabi, da je samo malo preveč čustveno navezana nanj, ampak da vseeno lahko odkoraka stran od njega. To je nekaj podobnega kot prenehati kaditi, se je prepričevala, čeprav je v resnici vedela, da laže sama sebi.

Minila je že ura in pol odkar je sedela za mizo. Steklenica rdečega vina je bila že prazna, natakar pa je prišel že petič vprašat, če ji lahko še s čim postreže. Nasmehnila se je in rekla samo: “Da, prinesite mi prosim račun”. Ko je plačala in vstala, se ji je nekoliko zavrtelo v glavi, pete so se ji naenkrat zazdele visoke 20 cm. Komaj se je še obdržala na nogah in če ne bi bilo prijaznega natakarja, ki jo je pospremil do vrat in ji poklical taksi, bi verjetno še vedno sedela za tisto mizo.

Ponavadi je do stanovanja sicer vedno ubrala pot po stopnicah, saj se ji je zdelo, da tako ali tako nič ne stori za svoje telo. Tokrat tega ni bila sposobna, zato je pritisnila gumb za dvigalo. V trenutku, ko so se odprla vrata dvigala, je na vratu začutila vročo sapo. Ni se ji bilo treba obrniti, da bi vedela, da je on. Nežno jo je poljubil na vrat, jo obrnil proti sebi in jo pogledal globoko v oči. Nič več mu ni bilo treba storiti. Zvlekla ga je v dvigalo in ga začela strastno poljubljati, kot da bi bilo zadnjič. Poljube ji je vračal z enako vnemo, odpel ji je gumbe na kratkem plaščku, se s svojo toplo dlanjo dotaknil njenega stegna in se pomikal višje. Vrata dvigala so se odprla, oba sta zardela ob pogledu na starejšo sosedo in se smejoč približevala vratom stanovanja. Odvrgla je torbico, ga potisnila na posteljo in se vrgla nanj. Dvignil jo je s svojega telesa, ji slekel plašč, odvrgel še svojega in ji pričel slačiti zapeljivo oblekico. Medtem ko mu je ona odpela gumbe na srajci, je bila že gola, čutila je njegove roke po celem telesu. Ni bila več na tem svetu, bila je v ekstazi. Čutila je njega in čutila je, kako uživa, ko jo draži. Čutila ga je tako na, kot v sebi. It just felt so right…

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »

Včeraj je bila na sporedu najprej pizza,

potem je na vrsto prišel sladoled s smetano,

danes pa pride še čokoladna torta.

Če se pa temu ne reče uživanje življenja, potem pa ne vem :mrgreen:    ;)

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

…meni vedno povrzočajo težave. Ste se že kdaj srečali z njimi? Ok, da bi mi lahko odgovorili, moram seveda najprej pojasniti, kaj jaz razumem pod pojmom ‘nedoločljivi občutki’ ;)

Eden izmed takih občutkov me je doletel danes. In ne znam povedat, kaj čutim. Ali je to strah, nestrpnost, pričakovanje ali nekaj popolnoma drugega. Nisem slabe volje, nisem jezna, nisem razočarana, vem samo, da me nekaj ščemi tam nekje blizu želodca. “En tak čudn feeling mam”, bi rekla moja sestra. No, danes se mi zdi, da je ta ‘feeling’ doletel mene. Tako zelo pa me jezi, ker ga ne znam opisati, ker ga ne znam poimenovati. Vem samo, da je neprijeten, kot da me čaka nekaj neprijetnega ali pa neka preizkušnja v življenju. In tega me je strah! Od tega niti ne morem pobegniti! Tega občutka ne znam odstraniti!

Zato razmišljam in si v glavi delam neke svoje scenarije, ki so lahko popolnoma napačni. Ko tole pišem, se mi zdi, da sem čisto preveč zapleten človek in da se preveč ukvarjam sama s sabo. Da enostavno preveč razmišljam! Potem pa se vprašam, ali bo te besede sploh kdo razumel :)

Včasih si tako zelo želim biti večji flegmatik. A kaj, ko ne morem…

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »

Ker danes nimam nekih idej, kaj zapisati, kaj deliti z vami, kako vas nasmejati ali pa vas pripraviti do razmišljanja o neki temi, bom uporabila tuje besede. Poleg tega pa se mi čisto malo, miceno mudi pa še nekaj me dajejo živčki in nestrpnost :D

Tisti, ki danes niste najboljše volje, tisti, ki trpite, tisti, ki preveč razmišljate, tisti, ki samo rabite spodbudo in vsi, vsi drugi nikoli ne pozabite, da upanje umre zadnje ;)

Por muy larga que sea la tormenta, el sol siempre vuelve a brillar entre las nubes. ~Khalil Gibran~ (Naj bo nevihta še tako dolga, sonce vedno posije skozi oblake.)

  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »

Marku res ni preostalo drugega kot, da je odložil nekaj oblačil s sebe, čeprav je vedel, da mu to ne bo prav nič pomagalo, saj se je vzrok, da mu je tako vroče skrival drugje. Natalia tega seveda ni vedela, niti slutila. “Veš, jst sm se kr odločila za Dirty dancing. A bo v redu?”, ga je vprašala Natalia. Mark se je strinjal z odločitvijo, napolnil kozarce, Natalia je na mizo privlekla še vse možne prigrizke in ogled filma se je lahko začel.

Ob filmu je Natalia uživala, počutila se je tako sproščeno, neprijetne stvari je enostavno odmislila. V nekem trenutku je na skrivaj opazovala Marka in razmišljala o tem, kako da tak fant od fare, kot bi rekla njena mami, nima punce. Mark je bil eden njej najbližjih ljudi, lahko mu je zaupala svoje misli, občutke in vedela je, da jo bo vedno znal poslušati. Včasih je namreč potrebovala samo to – da jo nekdo posluša in tudi sliši. Rajši je nehala razmišljati in se vrnila nazaj k Swayze-ju in njegovim plesnim korakom. Potem pa jo je Mark presenetil z besedami: “Ej, a probava tud midva mal zaplesat. Mogoče bi nama pa ratal”. Natalia se je temu predlogu najprej nasmejala, potem pa ga vprašala, če misli resno. “Ja, kva pa mislš, da se hecam? Dej no, vstani, nekaj korakov se pa res še spomnem”, je rekel Mark. Natalia je res vstala, Mark jo je prijel za roko in jo zavrtel. Na začetku sta se gibala hitro, korak sem, korak tja, obrat. Njun ples je bil poln smeha. Ko pa sta zaslišala nežno glasbo iz filma, sta se počasi približala drug drugemu, Natalia je položila svoje roke okrog Markovega vratu, naslonila glavo na njegovo ramo in se prepustila korakom. Naenkrat je začutila njegovo roko na svoji zadnjici, a temu ni posvečala pretirane pozornosti, saj je mislila, da je to posledica nekaj popitih kozarčkov. Potem pa jo je Mark popolnoma nepričakovano poskušal poljubiti. Odmaknila se je stran in ga ne samo začudeno, temveč zgroženo pogledala. “Ja, kaj se pa greš ti? A si mal preveč spil?”, so bile besede, ki so ji letele iz ust. Mark pa je imel v glavi samo besede: Zdaj ali nikoli! “Natalia glej, jst sm čist trezen in zato ti bom zdej povedu, kaj se mi dogaja že neki cajta. Jst nism samo tvoj frend, že nekej cajta je minilo, odkar sm se zaljubu vate. Zato nimam nobene druge ženske, ker ne morm nehat mislt nate. Skoz te mam v glavi, še zjutri ko se zbudim, se zavem, da se mi je sanjalo o teb”.

“Pa sej ne morm verjet. Isti si k vsi drugi. Čist isti. Pa kaj si mislu, da k sm te pa povabla na en čaj, da to pomen kej druzga kot sam čaj. Pa haloooo, kaj ti ni jasno. Ne morm, ne morm se ukvarjat s tem, že tko mam polno glavo stvari. Pejt prosm te, sam pejt”, so se stavki kar usuvali iz njenih ust. Mark se je upiral, da bi kar tako odšel, še toliko ji je imel za povedat, a vsak stavek, ki ga je začel, je Natalia grobo prekinila. Ves poklapan je na koncu res zapustil njeno stanovanje.

Natalia pa je ostala sama. Spet. Po glavi ji je hodilo nešteto misli in še zdaj ni mogla verjeti temu, kar je slišala. Kako, da tega ni videla, da ni nikoli opazila? Stvari ji niso bile čisto nič jasne. Odpravila se je v posteljo, a zaspati nikakor ni mogla. Bilo ji je žal za vse besede, ki jih je izrekla, a ni imela poguma, da ga pokliče in se mu opraviči. Zato mu je napisala sms: Mark oprosti. Kot vidiš niti nimam jajc, da te pokličem. Jst res nism vedla, da ti čutiš do mene kaj več kot pa sam prijateljstvo. Ah, sej je itak vse brez smisla. Oprosti…

Ko je Mark zaslišal pisk svojega mobitela in prebral njeno sporočilo, se je odločil, da gre nazaj. Nazaj k njej. Pozvonil je in takoj zatem zaslišal korake, potem pa pred seboj zagledal Natalio s solzami na licu. Stopil je naprej, ji nežno obrisal solze in jo poljubil na lice. Ona pa ga je samo objela, močno, tako kot še nikoli doslej. To mu je bilo dovolj.

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »