Visoke pete. Elegantna črna oblekica. Njeni dolgi, rahlo skodrani lasje. Oči, ki so v sebi skrivale iskrice. Zapeljive ustnice. Obraz pa poln pričakovanj.

Sedela je v restavraciji, sicer že nekoliko lačna, a zaenkrat je naročila samo steklenico vina. Čakala je, da pride njen moški in da skupaj naročita slastne zalogajčke. Seveda je zamujal kot vedno. Kako zelo je to sovražila! Tako, da niti ne bi znala opisati, kako. Globoko je vdihnila, da bi se pomirila in si rekla, da je verjetno že na poti k njej. Nemogoče je, da bi pozabil, čeprav je že doživela tudi to. Pri njem namreč nikoli ni vedela, kaj jo čaka. Na nek način ji je bilo to izjemno všeč, saj jo je vedno znal presenetiti, tako kot noben moški do sedaj. A kaj, ko so bila presenečenja večkrat neprijetne narave kot obratno.

Ampak ne, danes je bila dobre volje, ne bo si pustila pokvariti tega večera z negativnimi mislimi, pa tudi, če spije to steklenico vina sama. Brez njega. Včasih se je prepričevala, da ga v resnici ne rabi, da je samo malo preveč čustveno navezana nanj, ampak da vseeno lahko odkoraka stran od njega. To je nekaj podobnega kot prenehati kaditi, se je prepričevala, čeprav je v resnici vedela, da laže sama sebi.

Minila je že ura in pol odkar je sedela za mizo. Steklenica rdečega vina je bila že prazna, natakar pa je prišel že petič vprašat, če ji lahko še s čim postreže. Nasmehnila se je in rekla samo: “Da, prinesite mi prosim račun”. Ko je plačala in vstala, se ji je nekoliko zavrtelo v glavi, pete so se ji naenkrat zazdele visoke 20 cm. Komaj se je še obdržala na nogah in če ne bi bilo prijaznega natakarja, ki jo je pospremil do vrat in ji poklical taksi, bi verjetno še vedno sedela za tisto mizo.

Ponavadi je do stanovanja sicer vedno ubrala pot po stopnicah, saj se ji je zdelo, da tako ali tako nič ne stori za svoje telo. Tokrat tega ni bila sposobna, zato je pritisnila gumb za dvigalo. V trenutku, ko so se odprla vrata dvigala, je na vratu začutila vročo sapo. Ni se ji bilo treba obrniti, da bi vedela, da je on. Nežno jo je poljubil na vrat, jo obrnil proti sebi in jo pogledal globoko v oči. Nič več mu ni bilo treba storiti. Zvlekla ga je v dvigalo in ga začela strastno poljubljati, kot da bi bilo zadnjič. Poljube ji je vračal z enako vnemo, odpel ji je gumbe na kratkem plaščku, se s svojo toplo dlanjo dotaknil njenega stegna in se pomikal višje. Vrata dvigala so se odprla, oba sta zardela ob pogledu na starejšo sosedo in se smejoč približevala vratom stanovanja. Odvrgla je torbico, ga potisnila na posteljo in se vrgla nanj. Dvignil jo je s svojega telesa, ji slekel plašč, odvrgel še svojega in ji pričel slačiti zapeljivo oblekico. Medtem ko mu je ona odpela gumbe na srajci, je bila že gola, čutila je njegove roke po celem telesu. Ni bila več na tem svetu, bila je v ekstazi. Čutila je njega in čutila je, kako uživa, ko jo draži. Čutila ga je tako na, kot v sebi. It just felt so right…

  • Share/Bookmark


8 odgovorov v “Njen večer”

  1.   Darja pravi:

    Kaj je bilo pa potem? ;)

  2.   ninaa pravi:

    Wau..full dobr :D In pol, ko je prisla k sebi? :)

  3.   senorita pravi:

    @Darja in ninaa: To bomo pa še videli ;)

  4.   vesna pravi:

    tole sem brala pa že v službi, hehe. pa ni lih za v službi brat ;)

  5.   senorita pravi:

    @vesna: res ni :D ;)

  6.   cosas de la vida… » Objave » Njeno jutro pravi:

    [...] je sončne žarke, kako so se igrali na njenem utrujenem obrazu. Dvignila je glavo, a jo takoj naslednji trenutek spustila na tople blazine, saj [...]

  7.   bamboo pravi:

    grem kar andaljevanje brati

  8.   lordwales pravi:

    Zanimiva zgodba!

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !