Arhiv za December, 2007

Zadnje dni v letu so nakupovalna središča polna ljudi, oglasijo se tudi tisti, ki med letom mogoče niso tako ‘dejavni’. Pač, potrebno je kupiti darila – božična, novoletna. Za partnerje, otroke, sorodnike in prijatelje. Saj ni važno, če ta trenutek nimate denarja. Ni problema, hej! Vzemite kredit! Si ne morete privoščiti “pravih” božično-novoletnih počitnic? Ah, no, seveda si lahko, saj je tu kredit – kratkoročni, z nizko obrestno mero, z nižjimi stroški odobritve kredita. Nikar se ne bojte. Samo pridite in denarja boste imeli še preveč!

Je res vredno in tako zelo pomembno, da človek vzame posojilo, samo zato, da lahko nekomu podari darilo??? Smo res postali družba, ki ji več pomeni dobiti neko darilo kot pa prejeti topel objem, začutiti, da te nekdo posluša in razume? Je tako pomembno, da vsem, ki jih poznaš, kupiš darila, ker jih bodo tudi oni tebi? Mogoče pa nekateri le poskušajo z neumnimi darili nadomestiti čas, ki si ga niso vzeli čez leto za eno kavico, en klepet in kratek obisk.

“Popusti tu, popusti tam, plača eden, potujeta dva, če kupujete pri nas v decembru, vas v januarju čaka 10-odstotni popust, izkoristite praznično ponudbo” – trgovci kar tekmujejo, kdo bo v tem “veselem decembru” zmagal. Radijski valovi in televizijski programi so polni veselih božičnih oglasov, vsi so tako hinavsko prijazni do nas potrošnikov, da bi le lahko kupili prava darila za svoje najbližje. Ali jih sploh moramo? Ali je obdarovanje potrebno? Medtem ko dedek in babica kupujeta ‘oh in sploh’ igračko v vrednosti 100 eurov za svojega dragega vnučka, na drugem koncu mesta mama razmišlja, katero položnico bi lahko prenesla v naslednji mesec. Ker ta mesec ji ne bo ‘zneslo’! Darila ji sploh ne ‘padejo na pamet’, vse preveč je drugih lukenj, ki jih je treba zakrpati.

Nisem proti obdarovanju, vsak je vesel, kadar dobi darilo, še večje zadovoljstvo naj bi te navdalo, ko ga sam podariš. Ampak, naj bodo darila skromna, naj bodo samo znak pozornosti, naj nekaj pomenijo in naj imajo neko vrednost, pa s tem ne mislim materialne.

Ali ni preprostejše enkrat za spremembo namesto sms-a kupiti voščilnico in nekomu napisati, kako pomembna oseba je v tvojem življenju? Seveda ne, če pa lahko brez problema vzamete kredit in tej osebi kupite darilni bon X trgovskega centra v vrednosti vsaj 100 eurov! Kaj še čakate?

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

Danes bom ukradla ime rubrike Ireni :D in si ustvarila svoj posladek dneva, čeprav vem, da je tega gospodiča tudi že sama gostila.

John Stamos, samo zato, ker je preprosto seksi :oops: , aja pa še grške korenine ima ;) 1

vir

vir

vir

  1. mimogrede, fant jih ima že čez 40! [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »

“Oooooo, neee, to se pa lohk sam men dogaja, hitr skrij se,” je živčno zašepetala. “Samo trenutek,” je zavpila. Kose njegovih oblačil, ki so ležali po tleh je hitro vrgla za kavč, svoje pa je po najhitrejšem postopku spravila nase in pojma ni imela, kako sedaj izgleda. Medtem ko se je on skrival pod mizo, je stopila do vrat in odprla z največjim možnim nasmehom na obrazu.

“Se opravičujem, sem bila popolnoma zatopljena v delo,” se je poskušala izgovoriti. “Oprosti Tamara, nisem te želel motiti. No, v bistvu sem videl luč v tvoji pisarni pa sem mislil, če bi šla skupaj nekaj pojest. Verjetno si že precej utrujena,” se je rahlo nerodno nasmehnil. Ta stavek iz njegovih ust jo je ujel nepripravljeno, opazila je, da mu je pogled z njenih oči ušel nekoliko nižje, naslednji trenutek pa je rahlo zardela, saj je ugotovila, da ima odpet gumb na srajčki.

“To je moja priložnost, sedaj mu lahko pokažem, da ni edini moški na tem svetu,” si je mislila. “A veš, da res že komaj gledam, sem kar potrebna…mmm…energije,” se je navihano zasmejala, zgrabila plašč s stojala, ga prijela pod roko in sta šla.

On pa je čepel tam pod mizo, iz ušes se mu je malodane kadilo, želel je steči za njima in temu njenemu šefu pokazati, da je ona samo njegova, a se je zadržal. Vedel je, da bi jo lahko spravil v težave. V resnici sploh ni vedel na koga je bolj jezen. Nanj, ker si jo drzne povabiti na večerjo, ali nanjo, ker je povabilo sprejela. In ne samo sprejela, v njenem glasu je bilo čutiti navdušenje. “Prekleta pička,” je glasno zaklel medtem ko se je oblačil, potem pa je vzel v roke mobitel, poiskal ime Tamara in pritisnil kliči…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

…se vam kdaj zgodi, da hodite po cesti in se vam ustnice kar same od sebe razlezejo v nasmeh. Tak prijeten, skrivnosten in očarljiv nasmeh, ker se spomnite nečesa ali pa nekoga.

Ali vas kdaj močno razveseli glas neke osebe, s katero bi se lahko pogovarjali ure in ure pa tem in besed (ičenja) ne bi zmanjkalo? Ali se vam kdaj dan zdi lepši samo zato, ker sije sonce in so oblaki lepi na pogled? Ali vam je kdaj prijetno videti in slišati skupino otrok iz vrtca, ki jih vzgojiteljice peljejo na sprehod? Ali vam kdaj dan polepša ena preprosta pohvala? Ali ste lahko navdušeni, ker se je nekdo samo spomnil na vas?

vir

Ali kdaj vidite iskrice v očeh ljudi? Ali kdaj hodite po mestu pa bi najraje zavriskali od veselja? Ali kdaj začutite iskrenost v glasu neke osebe? Ali ste kdaj polni načrtov in vaše misli prehitevajo vaša dejanja? Ali kdaj srečate mamico z vozičkom in se popolnoma raznežite? Ali vas kdaj prime, da bi samo nekoga objeli? Ali ste kdaj čisto preprosto ponosni nase in na to, kar ste?

Ne vem, kako je z vašimi, ampak vsi moji odgovori na zgornja vprašanja, so danes pritrdilni. Jutri bo verjetno drugače…

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Leto 2007 se bliža h koncu in kmalu bo prva obletnica od prihoda velecenjenega eura v deželo na sončni strani Alp. V Slovenijo, nadvse ponosno državico, ki je imela tako veliko čast, da je bila prva izmed novih članic EU, ki je prevzela skupno evropsko valuto. In kaj nam je Mr Euro prinesel?

vir

Meni predvsem bolj prazno denarnico, včasih za kakšen gram mogoče bolj težko, če se zgodi, da je polna kovancev, sicer pa občutek, da sem vedno brez denarja oz. ga imam vedno premalo. In kljub temu, da sem bila zaradi narave svojega dela že prej navajena na to valuto in bi znala, če bi me kdo zbudil sredi noči izstreliti koliko je 30 eurov v tolarjih1, me je občutek vedno prazne denarnice presenetil. Stari dobri tolarji, resnično jih pogrešam, vsaj navidezno je bilo namreč v njihovem času v denarnici več bankovcev kot pa računov in tudi na bančnem računu več sredstev kot pa zdaj.

Euro je mogoče prinesel tudi manj napitnin, saj so nas vztrajno vsi opozarjali, da vsak cent šteje. Prinesel nam je tudi manj obiskov menjalnic in bank, ker sedaj imamo valuto, ki nas lahko popelje v svet. Prinesel nam je občutek, da smo večji od Amerike, saj dolar proti “našem” euru ni nič.

Med drugim pa nam je ta gospod prinesel tudi podražitve. Ceno kave so nam zaokrožili kar lepo na en euro, ceno parkirišča iz 100 tolarjev na 50 centov, podražile so se frizerske, bančne in še marsikatere druge storitve in Zveza potrošnikov Slovenije je v mesecu januarju prejela 1300 jeznih prijav o podražitvah. Vse te pa se vseeno ne morejo kosati s tistimi, ki so nas doletele proti koncu leta v mesecu oktobru in novembru.

Pa da ne boste mislili, da je konec. Kar veselo se pripravite na štetje velecenjenih eurčkov v januarju.

  1. do stotina natančno :D [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 6 komentarjev »

…gripe, prehlada ali katerekoli druge podobne bolezenske nadloge. Mislim kot da ni dovolj, da je bil dan že sam po sebi turoben in meglen, ne samo da ni bilo sonca, temveč ni bilo na spregled niti ‘faaaakin’ oblakov. Ne, ni dovolj, da mi grejo na živce določeni posamezniki, naaahhaa…mora priti na obisk še boleče grlo, glava, ki noče nehat utripat, roke, ki so težke kot sto hudičev in s sabo prinesti še obvezno pitje čajev, lizanje bonbonov groznega okusa, ki naj bi pomagali pri bolečem grlu in požiranje vseh oblik protibolečinskih tablet.

vir

Aja, robčkov zaenkrat še ne uporabljam, ampak ‘with the luck I have’, ne dvomim, da kmalu pride tudi kapljanje iz nosa. Juuuheeeej.

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

A slučajno kdo česa ne razume???

YouTube slika preogleda

(več …)

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Ok, takole. Najprej sem imela v mislih idejo, da se sama lotim pisanja o napakah, slabih lastnostih, pomankljivostih naših dragih moških, ampak potem se mi je zdel tale način veliko lažji in še precej zabavnejši :mrgreen:

Tako, da nasmejte se ;) 1

The more I get to know guys, the more I like dogs. ~ne vem kdo~

I love men, even though they’re lying, cheating scumbags. ~Gwyneth Paltrow~

All men hear is blah, blah, blah, blah, SEX, blah, blah, blah, FOOD, blah, blah, blah, BEER. ~Dennis Leary~

See, the problem is that God gives men a brain and a penis, and only enough blood to run one at a time. ~Robin Williams~

The problem with most men is they’re assholes. The problem with most women is they put up with those assholes. ~Cher~

Women might be able to fake orgasms, but men can fake whole relationships. ~Sharon Stone~

Men are simple things. They can survive a whole weekend with only three things: beer, boxer shorts and batteries for the remote control. ~Diana Jordan~

vir 

Macho doesn’t prove mucho. ~Zza Zza Gabor~

When a man brings his wife flowers for no reason, there’s a reason. ~Molly McGee~

I love the lines the men use to get us into bed. ‘Please, I’ll only put it in for a minute.’ What am I, a microwave? ~Beverly Mickens~

There are only two kinds of men – the dead and the deadly. ~Helen Rowland~

As long as you know most men are like children, you know everything. ~CoCo Chanel~

If you never want to see a man again, say, ‘I love you, I want to marry you. I want to have children…’ – they leave skid marks. ~Rita Rudner~

Women speak because they wish to speak, whereas a man speaks only when driven to speech by something outside himself — like, for instance, he can’t find any clean socks. ~Jean Kerr~

  1. aja, pa pravijo, da je v vsaki šali pol resnice :lol: [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Še preden je telefon dvakrat zazvonil, se je oglasil. Hotela ga je zasuti s plazom besed, ki se je že dalj časa pripravljal v njeni glavi, a namesto tega, jo je prehitel on. “Ej, baby zdele pa ne morem govort, te pokličem pol, ok?, ” in iz telefona se je slišalo samo še tu-tu-tu. Niti oprosti, niti adijo, niti…nič.

“Faaaaaaaaaaaaak, zdej si mi pa stopu na tazadn živc, zdej je pa res konc,” se je začela dreti. Ne, tega se pa ne gre več. Pa kaj potem, če jo popelje v višave, pa kaj potem, če se pod njegovim dotiki topi, pa kaj potem, če zna to samo on. Ne, danes se bo ta zgodba zaključila. Konec, finito, the end.

Šla je pod tuš, kapljice so tekle po njeni koži kot reka skozi svojo strugo, misli pa so ji odzvanjale v glavi. Že ko se je ovila v toplo brisačo, je točno vedela, kaj bo danes oblekla. Danes bo seksi, danes se bodo vsi obračali za njo, danes bo moškim dvigovala pritisk. Kljub temu, da si tega ni hotela priznati, si je želela, da bi srečala tudi njega. Samo zato, da jo vidi, samo zato, da tudi njemu naraste pritisk. Odgnala je te misli in se odpravila od doma.

Ni se mogla ravno zbrati in se osredotočiti na pripravo poročila, katerega rok oddaje se je nesramno hitro približeval. Pisarne so bile v večini že prazne, zunaj tema in tišina. Potem pa so se odprla vrata, vstopil je brez, da bi potrkal, stopil do mize, jo potegnil k sebi in jo poljubil. Nežno in z občutkom. Vedela je, da je to zanjo konec in da se mu ne bo mogla upreti. Z roko ga je odrinila na črn usnjen kavč in mu s skrbnimi gibi začela odpenjati gumbe na srajci, takoj zatem so na vrsto prišle hlače. A ni se pustil. Tokrat je on njo posadil na kavč in jo najprej začel slačiti z očmi, užival je, ker je vedel, da jo draži. Vzel si je čas, nikamor se mu ni mudilo. Ko je ostala še brez zadnjega koščka oblačil, in čutila njegove roke povsod, se je začel z ustnicami počasi pomikati od popka navzdol. Občutki so bili neopisljivi, strast med njima je zopet vzplamtela.

Potem pa je nekdo potrkal…

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

‘Moderne stvari’ na vseh področjih izrinjajo1 tiste tradicionalne. Navadnih pisem skoraj več ne pošiljamo, saj je tu elektronska pošta, fiksne telefone v večini uporabljamo samo še v službi, kadar namreč kličemo družinske člane in prijatelje, je tu naš zvesti mobitel, znancev ali sorodnikov, ki se nahajajo v tujini skoraj ne kličemo več. Zakaj bi le? Saj imamo msn in Skype. Izostanek otroka od šolskega pouka ne opravičiš več tako, da pokličeš učiteljico/profesorico, temveč ji enostavno pošlješ sms. Videorekorderjev ne uporabljamo več, saj so tu dvd playerji. In novic več ne prebiramo tako, da si vzamemo čas za listanje časopisa, ampak preprosto klikamo z miško.

To mi ni všeč. Tudi sama zjutraj novice dneva največkrat preletim kar na internetu in se tako seznanim z dogodki v svetu. Ampak vendarle ga ni čez vonj svežega časopisa, ni ga čez občutek, ko se ob jutranji kavi2 lotiš listanja strani in požiraš črke z očmi. Tega mi vsi internetni novičarski portali ne morejo nadomestiti. Ne morejo mi nadomestiti reševanja križanke, težav ob listanju prevelikih časopisov in tudi ne včasih že nekoliko črnih blazinic mojih prstov, ko obrnejo zadnjo stran.

vir

Ne vem, koliko je pri nas še gospodinjstev, ki vsak dan prejmejo nov izvod časopisa in koliko je ljudi, ki vsaj nekajkrat na teden kupijo katerega izmed dnevnikov, niti se mi teh podatkov ni dalo preverjati, a zdi se mi, da se število ljudi, ki dnevno listajo časopise, zmanjšuje. Kmalu osnovnošolci ne bodo več imeli zbranega toliko starega papirja3 kot so ga imele naše generacije. Se kdo spomni tega zbiranja starega papirja?

Mogoče se tudi motim, zato vas sprašujem, vam je ljubše tradicionalno listanje ali moderno klikanje?

  1. upam, da je to prav napisano ;) [nazaj]
  2. in mogoče še čiku :mrgreen: [nazaj]
  3. uff ne, motim se, saj vsak dan dobimo cel kup reklam [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »