Arhiv za Januar th, 2008

Počasi se je oddaljevala stran od njega, on pa je še vedno stal kot kip sredi trga. Tako močno si je želela, da zakliče njeno ime, da steče za njo, da stori karkoli, samo da je ne pusti proč. A želela si je zaman, saj se to ni zgodilo.

Ko ni več slišal njenih korakov in je ostal sam samcat v temi sredi gozda, naslonjen na drevo, so ga čustva premagala. Oblile so ga solze in jokal je kot majhen deček, ki se je izgubil sredi tržnice in ne najde svojih staršev. Jokal je za njo, zaradi nje in zaradi njiju, jokal je, ker je vedel, da je njuna zgodba končana. Ni pa vedel, da bi se njuna zgodba lahko nadaljevala, če bi le poskusil spregovoriti, če bi jo le prosil odpuščanja, če bi le…

Tudi ona je tisti večer jokala kot dete, malo in nebogljeno. In takrat je za njim jokala zadnjič, izlila je vso svojo bolečino, saj se je zavedala, da mora biti zaradi bitjeca, ki ga nosi pod srcem, močna. Tisti večer se je odločila, da bo živela samo še za tega otroka, plod njune pretekle ljubezni in ga varovala pred svetom. Moški od tistega večera dalje zanjo niso več obstajali, vsaj mislila je tako.

Srečala sta se nekaj let kasneje v nekem nakupovalnem centru, oba v družbi partnerjev, ona z majhno punčko v naročju, ki je imela prav tako sijoče oči kot jih je imel on nekoč. Nikoli ni izvedel, da je punčka njegova, ona pa ga ni nikoli zares pozabila. Njena skrivnost je ostala nekje v tistem temnem gozdu…

  • Share/Bookmark

Comments 19 komentarjev »