Vsak od nas je to že počel, nekateri to počnejo vsak dan, drugi pa so tega vešči že od majhnih nog. Lažemo! Vprašanje, ki se postavlja ob tem pa je: zakaj? Kaj nas sili v to, kje smo se tega naučili in kdaj se rajši zlažemo kot pa povemo resnico?

Ne vem, če nas takega početja sploh kdo nauči ali pa ima človek to nekako ‘v sebi’ in se sčasoma takšne metode začne posluževati. Začnemo pa zares zelo zgodaj – kot majhni otroci, ki se bojijo staršev in si ne upajo priznati, da so oni razbili tisto dragoceno vazo in se zato zlažejo. “Ne, mami, nisem bila jaz! Sama je padla!” jokajoč govorimo. Starši ponavadi resnico vedno odkrijejo in takrat sledi kazen, kazen za našo laž. Takrat mogoče prvič slišimo: “Veš, laž ima kratke noge in resnica vedno najde svojo pot,” in s tem nas učijo, da je resnica edina prava pot.

Žal se kasneje, ko odrastemo izkaže, da to ne drži. Zaznavati začnemo laži povsod okrog sebe in ugotavljamo, da resnica v nekaterih primerih nikoli ne najde svoje poti, četudi se postavimo na glavo. Nekateri ravno zaradi tega razloga izberejo “pot laži” in redko kdaj iz njihovih ust ‘prileti’ kaj resničnega. Obračajo besede, izpustijo najpomembnejša dejstva, prikrojijo resnico, zavajajo ljudi okrog sebe, blefirajo, navajajo neresnice, pretiravajo, da se kar kadi in včasih jim tako zelo dobro uspeva. Še vedno pa si s tem ne odgovorim na vprašanje, zakaj to počnejo. Se tega tako zelo navadijo, da enostavno ne znajo nehati ali pa le na ta način vidijo pot do uspeha in se ne zavedajo, da je napačen?

Je res resnica včasih preveč kruta, da bi jo upali izreči na glas? Se res tako bojimo posledic, ki bodo sledile, če bomo izbrali resnico? Je to res enostavnejša pot, ki povzroča manj slabe volje? Se samo želimo pred drugimi ljudmi drugače prikazati? Ali pa je laž enostavno boljša, enostavnejša, hitrejša in uspešnejša kot resnica? You tell me!

You can fool some of the people all of the time, and all of the people some of the time, but you can not fool all of the people all of the time. ~Abraham Lincoln~

vir slike

  • Share/Bookmark


9 odgovorov v “Zakaj lažemo?”

  1.   Darja pravi:

    Mislim, da nas laži naučijo že starši, oz. odrasli. Posledice (ponavadi na tazadnji) čutimo, ker starši npr. nočejo razumeti, da se nekatere stvari zgodijo po nesreči… Jasno… Kateri otrok si pa želi batin? In ja… Laž oz. nesprejemanje posledic, je pač lažja pot…

  2.   Zvita T.v. pravi:

    Hm, odobravam laganje. Ampak tiste mejhne laži, ki nikomur ne škodijo. Takšne lažnivce, ki pa že verjamejo sami sebi se pa na veliko izogibam. Ti kar blebeči, jst vem kako je v resnici. Ampak je res smešno poslušat takšne, ki razlagajo s takšno vnemo, da že sami sebe prepričajo da je to res :roll: Lažja pot.. včasih je lažja, včasih težja. Saj nikoli ne veš kaj te čaka, in kakšen je pravilni odgovor. Tisti resnični, ali tisti zlagan..

  3.   senorita pravi:

    @Darja: ja, že kot mali začnemo in definitivno imajo starši pri tem veliko vlogo. Očitno je laganje res lažja pot.

    @Zvita T.v.: ok, pustimo ob strani te male, neškodljive laži. V mislih imam tiste ljudi, o katerih govoriš, tiste, ki res že tako lažejo, da začnejo kot praviš kmalu sami sebi verjeti, da govorijo resnico.

  4.   devil pravi:

    vsaka laz pride slej kot prej na dan zato sem jaz raje odkrit razen ce je kaj taknega ko ni za vsako uho ki bi lahko komor koli skodilo takrat sem pa raje tiho

  5.   tanny pravi:

    laž je malce drugačna resnica, prikrojena tako da je nam všeč

  6.   bamboo pravi:

    vcasih je boljse nekaj prikrojiti, samo, da ne prizadanemo nekoga…ne lagati, ampak prikrojiti…ceprav, vedno bo veljalo laz ima kratke noge

  7.   senorita pravi:

    @tanny: ampak nekateri jo včasih ne samo prikrojijo, temveč popolnoma obrnejo, tako da na koncu resnica ostane nekje daleč stran.

    @bamboo: včasih mogoče res ne moremo direktno povedati resnice, ker dejansko nočemo nekoga prizadeti in čeprav je težko, je bolje, da resnica takoj pride na dan, če je le možno.

  8.   vesna pravi:

    strinjam se s temi drobnimi lažmi, glede tega laganja, da že kar sam sebi verjameš pa tole: marsikomu velikokrat “pride prav”, da zna lagat… sploh v poslu, kjer se danes že vsak laže, samo odvisno, kako dobro.

  9.   senorita pravi:

    @vesna: ja točno tako je, laži nekaterim enostavno pridejo prav kot praviš in danes res že vsi lažejo. Kar pa me najbolj jezi ter hkrati žalosti je, da ravno takšnim vse uspeva.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !