Arhiv za Januar th, 2008

Milijon nekih misli, ki rojijo po glavi, skačejo sem in tja, a jih ni mogoče spraviti v razumljivo obliko. Tisoč in ena stvar, katere se spomnim in mi zamaje tla pod nogami. Sto in eno razočaranje, ki zadane v dno duše.

Današnje sonce, včerajšnje zvezde in jasno nebo, polna luna dva dni prej, veter, ki te nosi in v resnici pričakovani stavki in besede. Vse mi je jasno, vse razumem, vem kaj moram in zakaj je tako, a enostavno nočem. Upiram se. Vsi koščki mojega telesa drvijo v drugo smer in težko jih je ustaviti, ker mi pri tem nihče ne pomaga. Želje, ki so tako neskončne in nedosegljive, oči, ki ne sijejo in izgledajo tako prazne, obraz, ki razkriva dušo in srce.

Tako veliko vprašanj, a tako malo odgovorov. Lahko bi govorila v treh različnih jezikih, a me v resnici nihče ne bi razumel. Oklepam se nečesa, kar ne obstaja in pustim, da me vse sile vlečejo v to smer. Hočem se upreti, a nimam moči, ne znam je najti, resnica je, da je niti nočem najti.

vir

Nikjer ni nekega globljega smisla, nikjer pravega cilja. Vse zavito v meglo, ki se noče umakniti, temveč postaja vedno bolj in bolj gosta. Dejansko pa bi bile stvari lahko tako preproste…

Še kava danes nima pravega okusa…

  • Share/Bookmark

Comments 10 komentarjev »