Veliko blogerjev pravi, da pišejo predvsem zase in tako uporabljajo blog za izlivanje in sproščanje svojih misli. Če bi bilo res tako, potem ne bi obstajala ta potreba po javni objavi naših misli, mnenj, občutkov, doživljanj ipd., ampak bi se zadovoljili z zapisom, ki bi ga lahko prebrali samo mi in ne ves svet.

Večina jih (nas) tudi trdi, da se ne skrivamo za nekim virtualnim nickom in da so (smo) tudi v realnem življenju takšni kot se predstavljamo na blogih. A dejstvo je, da določenih stvari pa vseeno ne bomo prenesli na ta virtualni papir. Nočemo s celimi imeni omenjati naših bližnjih, temveč rajši uporabljamo samo začetnice imen, lotimo se pisanja nekih zgodb, ki naj bi sodile v kategorijo izmišljeno in na ta način zakrijemo sebe, izpustimo določene podrobnosti nekega dogodka, ker gre za “neki tazga k ni za vsazga”. Zakaj v bistvu to počnemo? Zakaj samocenzura? Zakaj vseeno želimo ohraniti neko distanco in kako daleč smo v resnici pripravljeni iti s svojimi zapisi na blogu?

Vsak človek je kot paket presenečenja, v resnici ga nihče ne pozna do zadnjega kotička in vsi nosimo v sebi neke skrivnosti. In če pišeš blog, ki vsebuje tudi zapise osebne narave, se vedno bolj in bolj razkrivaš, pišeš nekaj, česar morda ne bi nikomur povedal oz. zaupal, ne partnerju/ci, ne prijateljem in ne družini. Zato uporabiš “papir” in njemu poveš, kar resničnim ljudem nočeš. Pravijo pač, da papir prenese vse. Težava nastane, ko tvoj blog začnejo brati ljudje, ki te poznajo in tu nastopi samocenzura. Takrat se torej ustavimo in sami sebi zapremo usta, izbrišemo tisti že zapisani stavek in preprečimo besedam, da pridejo na plan. Postavimo mejo, do katere lahko gremo. Zakaj? Zakaj naj bi se človek skrival ravno pred ljudmi, ki ga najbolj poznajo in ga sprejemajo takšnega kot je? Enostavno zato, ker gre za neke skrite misli, neke skrite občutke, nekaj, kar mogoče vesta samo dva dobra prijatelja in nihče drug. Verjetno pa včasih tudi pomislimo na to, da bi lahko nekateri ljudje stvari napačno razumeli in naredili neke zaključke, ki so lahko popolnoma napačni. Ali pa enostavno nočemo deliti občutkov, ki so samo naši in za katere hočemo, da takšni tudi ostanejo.

vir

Ravno tako sem tudi mnenja, da obstaja samocenzura tudi v realnem življenju, tako pred družino kot pred prijatelji. Vsega konec koncev le ne povemo, ne delimo in ne razkrijemo. Človek je pač skrivnostno bitje in nihče mi ne more reči, da nima skrivnosti. Pa še kako jih ima!

  • Share/Bookmark


15 odgovorov v “Kako daleč gremo?”

  1.   daniyel pravi:

    Zame samocenzura na blogih ni še toliko problematična,kot jo opažamo v ostalih medijih. Se strinjam s tabo,da vsak od nas izvaja v določenih trenutkih samocenzuro in to je v določeni meri po moje tudi prav.

  2.   devil pravi:

    gres tako dalec dokler ne dosezes tistega kar si zelis na vseh podrocjih razen pri ljubezni.

  3.   senorita pravi:

    @daniyel: ja, o tisti cenzuri v medijih bi bilo pa kar veliko za napisat ;)

  4.   tanny pravi:

    jaz ponavadi ne pišem takih objav, oziroma osebnih stvari, da bi mogla premisliti preden bi kaj napisala. Pišem o tem kar me moti, kaj se dogaja okoli mene. Se pa strinjam da je treba včasih res malo pomisliti preden kaj dotičnega napišeš.

  5.   lordwales pravi:

    Gremo tako daleč, kot sami hočemo. Če gremo čez, nosimo posledice. In samocenzure na mojem blogu, pri mojem psianju in oh in sploh in tako naprej ni. O tem sem pisal, moj najnovejši post pa je o randijih!

  6.   vesna pravi:

    sem ravno sredi tega razmišljanja… že par dni nisem nič objavila ravno zaradi tega, ker pišem po navdihu. in potem napišem nekaj, kar “ni za vsazga” in zbrišem :( se mi zdi, da sem preveč prijateljem povedala za blog. “problem” je pa tudi, da sem razkrita z imenom in če bi kdo od znancev po naključju odkril moj blog bi glede na osebne zapise takoj vedel, da gre zame.

  7.   lordwales pravi:

    Brisanja ni! Če pa je, je zelo redko! Tudi če berejo moji prijatelji, me ne moti. Vse kar je napsiano na blogu je javno.

  8.   lordwales pravi:

    Še to sem pozabil: Brisanje ne reši ničesar!

  9.   vesna pravi:

    hehe vse kar je napisano na blogu je javno – saj za to ravno gre :) zato pa je treba premislit včasih :P

  10.   senorita pravi:

    @tanny: ja, v bistvu je res odvisno kakšen blog pišeš.

    @lordwales: sej ti je že vesna povedala, ravno to je namen bloga – vse je javno. Dvomim, da vse, kar se ti dogaja v življenju “neseš” tudi na blog, mislim, da se vsak na trenutke samocenzurira.

    @vesna: tudi meni se je že zgodilo, da sem nekaj napisala pa potem rajši nisem stisnila gumba objavi :D Nekateri lahko kakšnega od zapisov razumejo popolnoma napačno, poleg tega pa tudi meni ni všeč, da bi ravno vsak, ki me pozna bral neke moje osebne zapise. Ja pri tebi je pa res še to, da uporabljaš pravo ime :)

  11.   bamboo pravi:

    Vse je odvisno za kaj si pravzaprav zacel pisati. In mislim, da glede na to kaj pises, o cem pises, vsi ne razumejo tega tako kot ti, vsi nekako ne dojamejo kaj hoces povedati. In potem so tu neki nepotrebni konflikti, ko je nek protagonist in rece nekaj, vsi drugi nekaj tretjega in pol nastane nek brezvezen prepir brez konca.

    Sama sem zacela z vso pisarijo lani junija, ker se mi je pac nekaj dogodilo in sem naredila en klik :)

  12.   senorita pravi:

    @bamboo: ja res je, vsi ne razumejo zapisanih besed enako in potem se zaradi tega ustvarjajo napačni zaključki.

  13.   feniks pravi:

    Ko rečmo, da pišemo zase je to res, ker pravzaprav vse počnemo zaradi sebe. ;)

  14.   vesna pravi:

    ja, zato posebej poudarjam vedno, da ne “vzet vsega dobesedno,” ker slej ko prej začnejo eni mislt, da zdej pa govoriš o temu in temu, da tist je pa mišlen to, kar se ti je zgodil 10 let nazaj itd, pa neke zaključke delajo, ki so popolnoma zgrešeni…

    tko da… zelo dobra tema! :)

  15.   senorita pravi:

    @feniks: definitivno je res, da najprej in predvsem pišemo zase. Imamo preveč stvari v glavi pa jih je treba spravit na “papir” ;)

    @vesna: ja eni res vzamejo čist vse besede dobesedno – velika napaka ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !