Arhiv za Februar th, 2008

Ljubezen, love, amor… Tisto lepo čustvo, ki baje doleti vsakega vsaj enkrat v življenju in te nosi na svojih nevidnih krilih, česar se niti sam ne zavedaš. Ne smemo je zamenjati z zaljubljenostjo, s tistimi metuljčki v trebuhu, ko ne moreš ne jesti in ne piti, ko misliš samo in le nanj, ko odštevaš minute in čakaš, da ga zopet vidiš. Tudi ne s strastjo, tem močnim, z energijo nabitim čustvom. Ne. Ljubezen je nekaj popolnoma drugega. Ampak kaj?

vir

Jo je komu v resnici uspelo zares razložiti? Na to temo je bilo verjetno natipkanih nešteto besed, napisanih milijon pesmi, posnetih ogromno filmov, zaigranih neznansko število gledaliških predstav, a še vedno nam ni uspelo najti definicije, ki bi nam pojasnila, kaj ljubezen sploh je. Sta to dve osebi, ki postaneta ena? Gre za razumevanje, spoštovanje, iskrenost, igrivost, strast, srečo? Je to skupna pot skozi življenje? Ne vem. Verjetno je delček tega, ampak tudi veliko več kot samo to.

Shakespeare je nekoč rekel: “Love is blind, and lovers cannot see.” Kako prav je imel! V resnici je namreč težko najti tisto pravo, tisto večno, tisto, ki ti tudi dvajset let kasneje polepša jutra.  Tisto ljubezen. Tisti, ki mu to uspe, je lahko zares srečen. Ljudje smo pač takšni, da velikokrat izbiramo napačne osebe, a tega nočemo videti. Smo pač slepi. Vztrajamo v neki zvezi, iz katere prejemamo samo drobtinice in trpinčimo sami sebe. Ampak kljub temu, da to “v glavi” vemo, ne moremo in nočemo stran. Srce nam namreč govori drugače. Zakaj to počnemo verjetno ni nikomur jasno in dokler sami ne odpremo oči, čudežno ne spregledamo in ne rečemo: “It’s over!”, nam ni pomoči.

V resnično ljubezen je včasih zelo težko verjeti. Posebno, če si bil v življenju neštetokrat razočaran, postaneš nezaupljiv, skeptičen in v vsakem naslednjem iščeš napake. Dokler ne spoznaš tistega pravega pravijo. Tistega, ki te ovije okrog prsta, ki ti vedno znova izvabi nasmeh na obraz, ki te pokliče sredi noči, tebi pa srce utripa kot noro, samo zato ker slišiš njegov glas. Tistega, ki izvabi iz tebe tisto najlepše in odkrije v tebi vrline, za katere niti sama nisi vedela, da jih imaš. Tistega, ki te objame in poljubi, kadar to najbolj potrebuješ. Pravijo tudi, da te doleti takrat, ko to najmanj pričakuješ. Takrat doživiš svojo pravljico, svoje prizore iz prelepega romantičnega filma in svoje verze pozabljene ljubezenske pesmi.

Tako vsaj pravijo. Če to drži, pa presodite sami…

  • Share/Bookmark

Comments 20 komentarjev »