17.37…počasen korak se začne spreminjati v hitrejšega, asfalt pa v grob makadam

17.40…zunaj svoj prostor začne zavzemati mrak

17.42…zelena luč že sveti, jaz pa že skoraj začnem teči

17.43…makedamska pot se začne ožati, obdajo jo nekaj, kar je le podobno travi

17.45…stojim in čakam

17.46…stopim noter med ljudi in začnem iskati sedež

17.47…najdem sedež

17.48…odpnem si plašč

17.55…nežno zibanje me uspava in oči se mi začnejo zapirati

18.02…skoraj že spim, glava je “prazna”, misli sproščene, na ustnice se skoraj prikrade nasmeh

18.06…poslušam bedne najstniške pogovore in si mislim: “Uff, kje so že ta leta…” 

18.15…opazujem ljudi okrog sebe, zunaj je že čista tema

18.20…soj luči razsvetli pokrajino

18.25…stopim ven, udari me mrzel zrak

18.27…doma sem 

  • Share/Bookmark


6 odgovorov v “Neka pot”

  1.   tanny pravi:

    home sweet home :)

  2.   senorita pravi:

    ja res ja :D

  3.   vesna pravi:

    sem se kar vživela, sploh v “skoraj že spim” :lol:

  4.   senorita pravi:

    hehe :D

  5.   bamboo pravi:

    konec koncev, doma je najboljs :)

  6.   ombre pravi:

    cudna so pota gospodova;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !