Arhiv za Februar th, 2008

Saj je zelo lepo, da si ljudje izkazujejo ljubezen na vsakem koraku in da to počnejo tudi danes, ko ni “uradni praznik zaljubljenih”, ampak bontona pa bi se bilo vseeno potrebno naučiti!

Pred kakšnoo uro in pol stopim na vlak poln različnih skupin ljudi, od takih, ki se vračamo iz službe, srednješolcev, ki zaključujejo teden, najde se tudi kakšen upokojenec in pa seveda neznansko število mladine. Danes je bil namreč informativni dan, kar pomeni, da je bil javni prevoz še toliko bolj obremenjen. Tega, da smo stali drug ob drugem kot sardele v konzervi, verjetno ni potrebno dodatno razlagati. Potrebno pa se je obregniti ob obnašanje nekaterih ljudi. Z dvema besedama: živa groza!

vir

Komaj dihaš, v nosnice ti pride vonj nekaterih, ki so zelo očitno pozabili na tuširanje, v oči ti silijo kodri mladeniča, ki tudi niso bili oprani že nekaj časa, po nogah ti stopa eden pa potem drugi, s komolcem te udari starejša ženica in počutiš se kot blago, ki ga premetavajo iz enega konca na drugega. Ampak ok, recimo, da so te stvari še nekako sprejemljive, ljudi je pač preveč, prostora na vlaku pa premalo. Med vso to množico pa se najde tudi najstniški parček, ki je pozabil, da ni sam v tem prostoru. Ljudje se niso mogli premikati, onadva pa sta si vseeno izborila svoj prostor, se objemala, božala, poljubljala, si nežno šepetala na ušesa in se nikakor nista pustila motiti. Tako je bilo vso pot od Ljubljane do Kranja in verjetno še dalje do Nove Gorice, kamor sta bila namenjena. Tako ali tako mi grejo na živce ljudje, ki neznansko radi prestopijo mejo dobrega okusa in se začnejo sredi družbe ali na javnih mestih ob najmanj primernem trenutku spuščati v ‘že preveč’ intimne trenutke. Takrat človek pomisli: “Get a room!!!”

Da pa bi bilo vse še bolj idilično pa smo bili seveda deležni še brezplačnega poslušanja glasbe. Damica s slušalkami v ušesih, zlato torbico v rokah in fake čevlji na nogah, je bila tako prijazna, da je glasbo delila z vsemi ostalimi. Od Mileta Kitića pa do Jelene Karleuše, kar vam srce poželi! Kako smo je bili veseli. Res. Polepšala nam je pot do doma.

Očitno opisani posamezniki niso bili deležni prave vzgoje, nikoli niso videli knjige z naslovom Bonton in slišali za kulturno obnašanje. Ne vem, kje naj sicer najdem kakšno drugo razlago za tovrstno obnašanje.

Še dobro, da sem kmalu lahko zadihala svež zrak…

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »