Arhiv za Marec st, 2008

Ko so me sredi noči težke dežne kaplje zbudile iz sanj, je moj obraz prekril nasmešek. Sladek in nagajiv. Žal mi je bilo edino, da sem se zbudila iz preprostih, a neverjetno lepih sanj.

Sanjala sem tebe. Naju. Ponovno sem zaprla oči, da bi vsaj v mislih priklicala nazaj tvoj obraz, tvoje oči in ustnice.  Bilo je dovolj, saj lahko brez težav sanjarim tudi sredi belega dne in z odprtimi očmi. Ko pomislim nate, moje telo preplavi milijon nekih mešanih občutkov. Ni trajalo dolgo, da sem zaspala nazaj in sanje so se ponovile. Le, da so bile tokrat še za odtenek lepše. Bile so tako preproste, a tako resnične, da sem kar težko verjela, da sanjam.

Bile so samo sanje, ki pa me vedno znova spomnijo nate in na tvoj objem, na tvoje čvrste roke in tvoje toplo telo. Na ton tvojega glasu, na besede, ki si jih vedno zelo skrbno izbiral, na tvoje oči, ki so vedno izdajale tvoje počutje, na ustnice, ki  so se tako nežno dotikale mojih, na tvoj pogled, ki sem ga razumela samo jaz, na tvoj smeh, na…

Sanje – spomnijo me na vse… 

Ali tudi ti sanjaš mene? 

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Comments 16 komentarjev »