Arhiv za Marec th, 2008

Na začetku je vedno težko in naporno, so ji vsi govorili, ko je tarnala, da nič ne zna in da se ne znajde. Vendar pa je bilo z vsakim dnevom boljše, z vsakim tednom lepše in zanimivejše. Še toliko bolj, ker je vsak dan videla njega.

Srečala sta se skoraj vsak dan, čeprav sta bili njuni pisarni na nasprotnih koncih. Pri fotokopirnem stroju, pri kavnem avtomatu, pri vhodnih vratih, enkrat celo v dvigalu. Vedno popolnoma naključno, če seveda verjamete v naključja. Vsakič, ko je morala za sodelavca pripraviti veliko število kopij, se je tam znašel on, ki je želel narediti kopijo samo enega lista. Seveda mu je to z največjim veseljem pustila in začel se je hecati, da ji sedaj dolguje že kar nekaj pijač. “Samo reci kdaj, jaz sem takoj za,” si je mislila, besed pa ni upala izreči. Ni bil temen in visok, ni imel atletske postave, oblečen je bil elegantno, vendar vseeno preprosto, na njemu pa se je skrivalo nekaj posebnega. Še sama ni vedela kaj točno, čutila je samo, da jo neznansko privlači.

Nekega dne, bolje rečeno večera, sta bila zadnja, ki sta še ostala v službi. Ko so njeni prsti udarjali po črni tipkovnici, ji je srce bilo v podobno hitrem ritmu, saj se je zavedala, da sta sama. Nikakor se ni mogla osredotočiti na delo, ker je hitro začela sanjariti, kaj vse bi se lahko zgodilo v pisarni. “Hej, ti si pa pridna! Kaj ne misliš domov?” se je kar naenkrat znašel ves nasmejan pri vratih njene pisarne. “Ja, samo še tale mail do konca napišem, potem pa letim domov,” mu je odgovorila. “Aja, a kar letela boš? A se ti lahko pridružim?” se je začel hecati. “No, no, nehaj se delat norca iz mene,” mu je dejala.

Tisti večer sta se odpravila v bližnji lokal na pijačo in klepet. Že dolgo se ni tako zabavala kot takrat. Naslednji dan sta se spet srečala v dvigalu. S to razliko, da tokrat ni bil sam, ampak s punco!

Se nadaljuje…

vir slike

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »