Arhiv za Marec rd, 2008

Z babami smo že večkrat debatirale o tej temi. Kaj bi naredila katera, če bi izvedela, da jo je partner prevaral? Bi mu oprostila, bi pozabila ali pa bi vse skupaj isti trenutek končala? Nekatere so neizprosne in trdijo, da mu pač ne bi več zaupale in bi zvezo končale. Druge pravijo, da je odvisno od okoliščin in da bi premislile in bla bla bla…

Se prevara lahko oprosti? Ali se samo oprosti, vendar nikoli ne pozabi? Ali je zaupanje s prevaro popolnoma izgubljeno? Če si prevarana enkrat, ali lahko verjameš, da kljub vsem njegovim opravičilom in zagotovilom, ne boš prevarana še drugič? Mogoče tretjič, n-tič?

Nekateri pravijo, da pari takšne preizkušnje lahko prebrodijo in da s tem zveza postane še trdnejša. Jaz to kar nekako težko verjamem, dejansko je namreč težko, da partnerju še kdaj enako zaupaš, mislim, da vedno dvomiš in se sprašuješ. Poleg tega je močno ranjen tvoj ponos v stilu: “Kaj je imela ona in jaz ne? A je bil seks z njo boljši kot z mano? ipd.” Čeprav varanje baje ni povezano s tem, da te partner ne bi imel rad, lahko je bil pač samo trenutek šibkosti, strasti, nepremišljenosti1.

Kaj pa če mu oprostiš in greš dalje, pa potem prevaro doživiš še enkrat? Kako prizadet je človek takrat, kako ranjeno se počutiš oz. kako bedno se ti zdi, da si mu zaupala, da tega ne bo več ponovil? Kako neumno se ti zdi, da si ostala z njim? Kako jezna si sama nase?

Kako pa se počutijo moški, ko so oni tisti, ki so prevarani? Kako reagirajo oni? Nekako se mi zdi, da velikokrat oni ženski tega nikoli ne odpustijo in zvezo takoj prekinejo. Očitno imajo več ponosa kot ženske ;) Če se temu lahko tako reče??

vir slike

  1. aha, ja, pa kaj še?! [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 80 komentarjev »