Arhiv za April th, 2008

Neustavljivo sva se privlačila. Težko nama je bilo med vsemi tistimi ljudmi. Težko sva se upirala najinim čustvom, še težje gledala. Smejala sva se brez razloga, da so naju drugi le debelo gledali in se muzali, saj nisva mogla skriti, da sva si všeč in da že nekaj časa nisva samo prijatelja.

Vsakič, ko si se me nenamerno dotaknil, mi je kri hitreje stekla po žilah. Čutila sem, kako močno si me želiš. Enako si čutil tudi ti. Gledal si me s tistimi temno rjavimi očmi in počutila sem se, kot da me slačiš tam pred vsemi. Nisva več želela izgubljati časa. Izginila sva iz tistega bučnega prostora in se podala ven v temno noč. Prijel si me za roko in zadrhtela sem. Začutila sva prijetne snežinke in čeprav je bila noč hladna, je bilo nama neizmerno vroče.

Snežinke so plesale okoli naju svoj čudoviti ples in počutila sem se kot da doživljam svojo lastno pravljico. Pravljico, ki jo piševa samo midva, ki jo ustvarjajo najini dotiki in pogledi. Poljubil si me nežno in mešalo se mi je od vseh občutkov, ki sem jih takrat doživljala. Biti v tvojem objemu je bilo takrat zame nekaj najbolj pomembnega na tem svetu. Sprehajala sva po tisti zasneženi pokrajini in vse je bilo tako čarobno.

Hitro sva si poiskala zavetje in se prepustila vsej strasti in poželenju, ki sva ga čutila. Ko sva objeta in potešena ležala tam v tisti mali sobici, nisva bila več samo jaz in ti, bila sva midva. Bila sva eno. Še tista hladna soba je bila polna ljubezni, pričakovanj in vseh najinih načrtov, ki pa se niso nikdar izpolnili…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »