Se še kdo spomni trganja listkov marjetic in tistega “ljubi – ne ljubi”? Pa nagajivih pogledov in zmečkanih ljubezenskih sporočilc sredi pouka? Kaj pa držanja za roke in prvega poljuba? Seveda se spomnite! Prvega ne pozabiš nikoli :)

Ob vsem brstenju, cvetenju, soncu, zvončkih in trobenticah, te spomini ponesejo nazaj v tiste prve ljubezenske zgodbe. Tiste, ki so bile takrat vse prej kot enostavne, danes pa se ti zdijo tako preproste, da se ti ustnice kar same razlezejo v nasmeh. Se ni lepo spomniti prvih ljubezenskih korakov? Vseh tistih čarobnih in sladkih trenutkov? Vseh pomladnih dni in ležanja v travi? Vseh nerodnih dotikov in omamnih poljubov? Ja. Lepo se je spomniti, lepo jih je podoživljati in za vedno ohraniti.

 vir

Zvončki in trobentice, mačice, vijolice…

  • Share/Bookmark


5 odgovorov v “Zdaj pomlad je tu…”

  1.   tuna pravi:

    ja…

  2.   šuši pravi:

    ja, mene je moj prvi včeraj klical :D nimam kaj, da se ne bi spomnila :D

    sicer pa me je malo prevzelo spomladansko razpoloženje. Pomaga če se iz betona malo preseliš v naravo.

  3.   bonboniera pravi:

    mmm…o ja. o ja. žgečkljiv pacast občutek v trebuhu, svetleče oči, noro bitje srca in usta do ušes.

  4.   vesna pravi:

    ja ja ja :D to se vsako pomlad dogaja… rožce, ptički, sonček pa lepi spomini in ustvarjanje novih lepih spominov :)

  5.   senorita pravi:

    @tuna: ja, ja :D

    @šuši: uuu, a ti imaš še stike s prvim :D Jst sem tudi čist spomladansko razpoložena, že skor poletno ;)

    @bonboniera: ooouuu yeah ;)

    @vesna: ja, tudi kak nov spomin je treba ustvariti ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !