Arhiv za Avgust th, 2008

Ljudje smo si različni. Tako po videzu, barvi kože, politični opredeljenosti, veri, prepričanju, položaju v družbi, poklicu, vrednotah in še po tisoč drugih stvareh.

Tako nekateri na prvo mesto postavljajo družino, drugi prosti čas, tretji denar, četrti šport in peti kariero. In ti zadnji me na nek čuden način res impresionirajo, če sploh lahko uporabim to besedo, saj je mišljena bolj v negativnem smislu. Zakaj? Zato, ker si nikakor ne predstavljam življenja, ko ti služba pomeni vse, ko je služba dejansko tvoje življenje. Ko greš na dopust in še tja s seboj tovoriš prenosni računalnik, vsak dan pregleduješ e-maile, si vedno dosegljiv na mobitelu in v resnici komaj čakaš, da se vrneš nazaj domov, da greš lahko delat.

Prav tako si tudi ne predstavljam, da tako zelo uživam v službi, da v njej preživim praktično cel dan, pa tudi, ko pridem domov, z veseljem odgovorim še na kakšen e-mail, izrišem dva ali tri grafe, preberem pogodbo ipd. Nikakor si ne predstavljam, da službo in kariero postavim pred druge stvari v življenju – da jo postavim pred svoje najbližje, pred vse tiste male stvari, ki “delajo” življenje tako zanimivo in lepo. Niti, da mi kariera pomeni toliko, da sem pripravljena poteptati vsa svoja načela, da bi le prilezla po lestvici navzgor. Še manj, da bi se odrekla materinstvu izključno zaradi kariere.

Med drugim pa me moti tudi, da takšni ljudje ne morejo razumeti, da je nekdo zadovoljen, če celo življenje prodaja kruh, dviguje telefon, sprejema stranke ali pa vozi kombi. Bi mar morali biti vsi enaki? Vsi pretirano ambiciozni?

Jaz osebno rajši zaslužim manj, nosim manj odgovornosti in imam nad seboj več šefov kot pa, da moram biti dosegljiva podnevi in ponoči, da si privoščim celih pet dni dopusta v poletnem času in da brskam po službenem računalniku ob treh ponoči. Hvala lepa, tega se pa rajši ne grem!

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »