Na začetku je bil le eden izmed sodelavcev – enak kot vsi ostali. Ni se ji zdel nič posebnega, v bistvu ga ni niti opazila, bil je pač tam nekje, srečevala sta se na hodnikih, vratih, stopnicah, se kdaj pa kdaj skoraj zaletela pri balonu z vodo in verjetno bi tako tudi ostalo, če ne bi bilo tiste službene žurke.

Službena zabava…vsi zamujajo, eden po eden kapljajo v restavracijo, vzdušje je super, ni tiste pisarniške zategnjenosti, folk se zafrkava, med nekaterimi se krešejo iskrice, vsak nov kozarček popestri dogajanje. Restavracija kmalu postane dolgočasna, v krvi je že preveč alkohola, išče se novo zatočišče. Ona ga najprej sploh ne opazi, kasneje spregovorita nekaj besed, govora je predvsem o službi…o tem, kako se je vklopil v novo okolje, saj se jim je pridružil pred kratkim. Nič drugega, nobenih pokvarjenih šal, nobenih dotikov, nič seksi pogledov…strogo profesionalen odnos.

Vmes družba najde pravi žurerski lokal, glasba je super, smeha je na tone, plesa še več. Ko zvrne še eno tekilo in se v ritmih salse odpravlja na plesišče, se ji pridruži on in zgodba se lahko začne. En korak sem, dva tja, obrat levo pa desno, ni kaj, tip obvlada, a še vedno je samo sodelavec. Nič prepovedanih dotikov, nič božanja, še manj tistih sočnih ustnic…samo nasmeh – eden za drugim.

V ponedeljek so vsi spet bolj resni, ni govora o zabavi, alkoholu, nevarnem plesu…nada. “Še dobro, da se ni nič zgodilo, itak ne bi bla nikol s sodelavcem,” razmišlja med pisanjem e-maila. Ura je 16.45, ravno se odpravlja na stranišče pred odhodom domov, ko ji začne oranžno utripati eno izmed še odprtih okenčkov. Skype. “Ja, kdo se je pa spet ob petih neki spomnu,” se že jezi v mislih, dokler ne vidi od koga prihaja sporočilo.

On: “Dobr plešeš ;)

Ona: “Ja, tnx…I guess :)

On: “You’re welcome ;) A jst si pa ne zaslužim pohvale ;)

Ona: “Hmm…o tem morm pa še mal razmislit ;)

On: “Ah, dej, dej. Lohk bi pa tole kdaj ponovila…aja, brez ostalih sodelavcev, seveda :)

Ona: “Aja, ples misliš :)

On: “Ah, ples je samo ena izmed stvari… Velik se še da narest… Lohk pa začnemo z masažo, vidm, da tmle še komi sediš, ti kr ene par stvari manjka, se mi zdi…”

Ona: “Ja, ti pa res veš, kva men manjka :) Aja, o kakšni masaži to govorimo :) )”

On: “Prid sem pa ti bom pokazal ;)

In tako se je pogovor nadaljeval, se stopnjeval, dražila sta en drugega in se komaj zadrževala, da se nista začela na ves glas smejati. Komaj je še lahko pri miru sedela na tistem trdem stolu, kolena so ji že postajala mehka…hudirja, pa samo brala je njegove besede, kaj bo šele, ko bo zraven nje. “Dej zresn se, nehi se obnašat ko ena zmešana najstnica,” si je rekla…

Nadaljevanje sledi…

  • Share/Bookmark


5 odgovorov v “Romanca v pisarni”

  1.   saša pravi:

    jz hočm nadaljevanje takoj =P hehe

  2.   senorita pravi:

    Sej pride, pride…enkrat v prihodnosti ;)

  3.   vesna pravi:

    hmmmmm… najprej en doooolg pondelk, pol ful časa nič, zdej pa vemo kaj je vmes dogajal hehe ;)

  4.   senorita pravi:

    @vesna: haha :D tole ni zgodba po resničnih dogodkih ;) ;) Si me pa nasmejala zdej :lol:

  5.   lordwales pravi:

    Pravijo, da je uspeh teamski. zakaj ne bi bilo še malce ljubezni zraven?

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !