…2008 seveda. Eno koledarsko leto se je končalo, drugo začelo, spremenilo se zame osebno ni popolnoma nič, razen letnice na koledarju. Nisem sprejela nobenih novoletnih obljub, nisem si zadala kakšnih posebnih ciljev, pravzaprav o tem niti nisem imela časa razmišljati. Če sedaj pomislim, se verjetno niti ne spomnim vseh dogodkov iz preteklega leta, vseh malih pripetljajev, vseh slabih trenutkov, raje se spominjam tistih lepih.

Februarja se je zame začelo novo poglavje, začela sem namreč z novo službo. Na začetku je bilo seveda težko, ni se mi niti točno sanjalo, kaj bom počela, kako bo vse skupaj potekalo in kam sem sploh prišla. Nisem poznala ljudi in prvi dnevi niso bili prav prijetni. Ko sedaj pogledam za nazaj, se lahko samo nasmehnem. Ne samo, da mi je delo, ki ga opravljam všeč in da se tu dobro počutim, poleg tega sem spoznala čudovite ljudi, ki jih sedaj lahko štejem za prijatelje. Ljudi, s katerim se lahko dejansko dobim tudi izven službenega časa, s katerimi lahko delim prijetne in malo manj prijetne trenutke v svojem življenju, s katerimi se lahko smejim na ves glas in sem lahko takšna kot sem, brez prisiljene vljudnosti in nasmeškov.

Lansko leto sem bila veliko bolj lena, nikakor se mi ni uspelo spraviti h konkretnemu delu in diplomska naloga me tako še vedno čaka. Glede na to, da tudi rada berem, je bil ta del lani zelo močno zanemarjen, mislim, da lahko knjige, ki mi jih je uspelo prebrati preštejem na prste rok. Sem pa postala obsedena z vsemi mogočimi nadaljevankami, ki so mi vsak teden ukradle kar nekaj časa in včasih tudi živcev. Še vedno tudi nisem našla športa, ki bi me navdušil in bi se z njim redno ukvarjala, to bo mogoče letošnja naloga.

Počitnice so bile letos zelo prijetne, malo sem in tja, čas je tako ali tako švignil mimo, ne da bi se tega prav dobro zavedala. Nekateri odnosi pa so v 2008 tudi zbledeli, zmanjšalo se je število klicev in sms-ov, niso mi bile več znane vse podrobnosti in danes mogoče o nekaterih ljudeh vem veliko manj kot pa včasih. Bilo je tudi nekaj bridkih izkušenj in napak, ki bi me morale nekaj naučiti in biti popotnica za naprej. Tudi te so del življenja in imajo nek svoj smisel, čeprav ga v tistem trenutku ne vidimo.

Pa ljubezen? Hmm… Tudi ta lani ni bila moja sopotnica :)

In kaj me čaka v letu 2009? Pustim se presenetiti. Pustite se tudi vi! SREČNO ;)

  • Share/Bookmark


9 odgovorov v “Bilanca leta…”

  1.   šuši pravi:

    9 je pravljično število ;)

  2.   senorita pravi:

    Pa res :D

  3.   lordwales pravi:

    Glej tak je to – Vladka pri meni nekaj o virtualnih ljubeznih oziroma zasvojenosti z tem, a je zunaj. Podpišem!

    Predlagam da si vzameš samo 15 minut za branje mojega bloga, predsvem pa z glavo skozi zid ne gre. Še vedno pa sem prepričan, da se da preko blogov tudi koga realno spoznati.

    Z mano je malce drugače. Zaradi pisanja oziroma objav javna osebnost. Dokaz: Včerajšnje že 4 moje pismo bralno v Večeru. Skupaj z Borisom Pahorjem, kar si še posebej štejem v čast. 74 objav v Totem listu, 11 v Blogoroli.

    Tako zčasoma utegnem imeti zaradi preveč vnettih oboževalk celo težave. Zato se mi pri žensakh ne mudi!

  4.   lordwales pravi:

    Se opravičujem Dajana da ne bo pomote!

  5.   senorita pravi:

    @lordwales: pojma nimam, o čem govoriš in kakšno zvezo imajo vse tvoje objave s tem zapisom :roll:

  6.   lordwales pravi:

    Nobene. Vendar jamranje ne pomaga. Preberi še enkrat drugi odstavek komentarja. Ne mislim sebe.

    In žečom ti, da boš našla kakšnega bolj ne karirnega tipa kot sem sam.

    Treuutno me bolj kot ženske zanimajo objave, o žesnakh pa še vedno akkšno napišem. Če sem že toliko let samski, bi bilo lepo še nekaj časa.

  7.   senorita pravi:

    @lordwales: mislim, da si ti tisti, ki ni dobro prebral tega zapisa, saj v njem nikjer ne vidim jamranja in težav z iskanjem moškega…

  8.   lordwales pravi:

    Prebral. In nimam nobenega komentarja več.

  9.   senorita pravi:

    @lordwales: Hvala bogu.

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !