Ko se dan počasi spreminja v noč, ko ni ne svetlo in ne temno, znajo stvari postati nevarne in skrivnostne. Noč ima seveda svojo moč…

Ko tako stojim na nekem peronu in ni daleč naokoli nobene žive duše, sliši se samo zvok avtomobilov, ki drvijo skozi križišča, se spomnim ene od najinih noči. Rdeča luč na semaforju, premočne luči avtomobilov in uličnih svetilk, hladen zrak, mrzle roke, vonj snega – vse me lahko spomni nate. Dež in sonce, melodija na radiu, piš vetra…tako preprosto je…

Najine noči so bile divje in tudi mirne, hladne in tople, tihe in glasne, dobre in slabe. Bile so.

I don’t miss you anymore…

  • Share/Bookmark


2 odgovorov v “Bilo pa prošlo…”

  1.   vesna pravi:

    uuuu navdahnjena by night.. ful lepo napisan, kar cutim hladen zrak….tud mene – v s e. ampak jst ga še pogrešam :???:

  2.   senorita pravi:

    Hvala :oops: Ja, a ni zanimivo, kako te lahko najbolj preprosta stvar spomni nanj…sicer pa, pride čas, ko ga nehaš pogrešat ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !