Arhiv za December, 2009

Nisem zimski tip človeka. Ne maram mraza, turobnega vremena, dnevov brez sončnih žarkov, smučanja, šala, kape in rokavic. Ampak danes me je sneg popolnoma očaral – tiste male snežinke nosijo nekaj čarobnega v sebi. Nekaj, kar se z besedami ne da opisati.

Danes bi lahko cel dan sedela ob oknu, pila vroč čaj, opazovala pokrajino okrog sebe in uživala v miru. Zraven bi mogoče celo poslušala “Let is snow”, ki me letos čudežno prav nič ne moti. Ali pa bi nase navlekla tople smučarske hlače (ki jih v resnici nimam :) ) in bundo, stekla ven ter uživala v plesu snežink, se vrgla v sneg in delala “angelčke”, se sankala, kepala in naredila velikega snežaka, potem pa prišla nazaj domov vsa izmučena, mokra do kosti in premraženih rok. Tako kot včasih.

) vir

Realnost je bila drugačna. Moj plašč je bil tako zjutraj namesto črne, kar bele barve, ker sem pozabila rokavice, so mi roke zmrznile zaradi držanja dežnika, na poti nazaj iz službe pa ni bilo več sledu o prijetni belini, temveč sem se srečala s samimi lužami in grdimi rjavimi gmotami snega. Fuj in fej. Na srečo se mi ni bilo treba podati še v prometni kaos, saj ko vidiš vso to nestrpnost na naših cestah, te vse mine. Na živce pa mi gredo tisti malomarni vozniki, ki so preleni, da bi si spodobno očistili avto, preden se podajo na pot. Nekaterim se snop luči komaj vidi izpod tiste gmote snega, zadnja in stranske šipe pa tako ali tako niso dovolj pomembne, da bi jih bilo vredno očistiti. Ob vsem tem pa je najbolje še to, da ima vaš jekleni konjiček obute slabe letne gume. Zlata vredno.

Ja, prvi pravi zimski dan. Za otroke nekaj najlepšega, za večino odraslih pa trn v peti. Predlagam, da se samo za trenutek vrnete v čas otroštva – potem vam bo današnji dan (in dnevi, ki sledijo) celo všeč.

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »