Arhiv za Februar, 2010

The person who invented “Happily Ever After” should have his ass kicked. Ta stavek sem enkrat nekje slišala, pa se sedaj niti ne spomnim kje, vem samo, da se zelo strinjam z njim.

Lepo je gledati romantične filme, brati knjige o večni ljubezni, vendar na žalost resnično življenje ni vedno povsem tako. Ne najde vsak tiste “prave osebe”, ne poroči se vsak samo enkrat, ne doživi vsak srečnega življenja z družinico v mali hiški z belo ograjo, dvema otrokoma in psom. Life isn’t a fairy tale! Na žalost ne.

Ne trdim, da “večna ljubezen” ne obstaja, vendar se je tudi za to treba vsak dan znova truditi, noben odnos namreč ne funkcionira sam od sebe. Na začetku je tako ali tako vse zelo lepo, rožnato, zares pravljično, ko imamo tiste metuljčke nekje v trebuhu, ko komaj čakamo da ga/jo vidimo in poljubimo. Potem pa začneta partnerja odkrivati drug drugega, naenkrat ju nešteto stvari moti in zavesta se, da ni popolnega moškega oz. ženske. Če želita ostati skupaj, morata torej sklepati kompromise, si zaupati, vlagati v njun odnos, se veliko pogovarjati, samo ljubezen enostavno ne bo dovolj.

Na žalost je tako, da veliko ljudi išče pravo ljubezen celo življenje, pa na koncu vseeno ostanejo sami in srečna zgodbica, ki so jo imeli v mislih ves čas, se nikoli ne uresniči. Po drugi strani je ogromno parov skupaj preprosto iz navade, iz strahu, da zvezo končajo, ker mislijo, da ne bodo našli drugega partnerja in se na ta način zavarujejo pred tem, da bi ostali sami. Prav tako se ženska pri 35 letih naveliča iskanja in izbere moškega, ki sicer z njo ravna zelo lepo, jo razvaja, preseneča, je zanesljiv, pošten, tudi seks je ok…and that’s about it. Vse je ok, a ni strasti, ni tistih pravih čustev, nikoli se ne skregata, ampak pač…z njim bo ostala “because he’s a keeper”.

Ljubezen nikakor ni tako preprosta kot nam jo prikažejo knjige in filmi, prej ko se zaveš tega, bolje je…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »