Vse prevečkrat je tako, da na zunaj ljudje živijo srečno življenje, za štirimi stenami pa je zgodba popolnoma drugačna. Najhuje pa se mi zdi, da sam pri sebi misliš oz. doživljaš svoje življenje kot srečno, vsi ljudje okoli tebe pa vedo, da ni ravno tako.

V mislih imam situacijo, ko en partner vara drugega, ta seveda o tem ne ve nič in je načeloma srečen in zaljubljen, medtem ko vsi drugi vedo, da zgodba ni ravno pravljična in rožnata, vseeno pa nihče ni pripravljen odpreti ust in ga soočiti s kruto resnico. Vsi vedo, da ga je prevarala že neštetokrat, vendar nihče nima poguma, da mu nekaj takšnega pove. Nekateri se preprosto nočejo vmešavati v njun odnos, drugi sami sebe tolažijo s tem, da nimajo te pravice ipd. Nihče ne reagira in pusti temu človeku, da še naprej živi življenje kot “iz pravljice”, nezavedajoč se, da v resnici živi v prevari.

Še bolj pa me fascinira dejstvo, kako uspešno lahko nekateri prikrivajo nezvestobo. Kako hudiča se lahko zvečer mirno uležeš v posteljo, če si se v tej isti postelji valjal z drugo osebo? Kako lahko rečeš, da imaš v resnici svojega moža rada in da si popolnoma srečna? Očitno ne, če potrebuješ poleg njega še pet drugih! Nekateri ljudje res znajo igrati in se pretvarjati, včasih se vprašam, če moraš biti brez duše in srca, da si sposoben takšnega vedenja. Vsekakor moraš biti brez vesti!

  • Share/Bookmark


Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !