Arhiv za kategorijo “\'moje bedarije\'”

…biti tečna1, samo ……….faaaaaaaaaaaaaaaakiiiiiiiiiiiiiiiiin’ shit, ljudje, pa dejte se naučit malo bontona. V trgovinah, na bankah, na cesti, po telefonu…guess what…POVSOD!!!

vir

  1. tak, da se opravičujem za tale izpad :) [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

“Oooooo, neee, to se pa lohk sam men dogaja, hitr skrij se,” je živčno zašepetala. “Samo trenutek,” je zavpila. Kose njegovih oblačil, ki so ležali po tleh je hitro vrgla za kavč, svoje pa je po najhitrejšem postopku spravila nase in pojma ni imela, kako sedaj izgleda. Medtem ko se je on skrival pod mizo, je stopila do vrat in odprla z največjim možnim nasmehom na obrazu.

“Se opravičujem, sem bila popolnoma zatopljena v delo,” se je poskušala izgovoriti. “Oprosti Tamara, nisem te želel motiti. No, v bistvu sem videl luč v tvoji pisarni pa sem mislil, če bi šla skupaj nekaj pojest. Verjetno si že precej utrujena,” se je rahlo nerodno nasmehnil. Ta stavek iz njegovih ust jo je ujel nepripravljeno, opazila je, da mu je pogled z njenih oči ušel nekoliko nižje, naslednji trenutek pa je rahlo zardela, saj je ugotovila, da ima odpet gumb na srajčki.

“To je moja priložnost, sedaj mu lahko pokažem, da ni edini moški na tem svetu,” si je mislila. “A veš, da res že komaj gledam, sem kar potrebna…mmm…energije,” se je navihano zasmejala, zgrabila plašč s stojala, ga prijela pod roko in sta šla.

On pa je čepel tam pod mizo, iz ušes se mu je malodane kadilo, želel je steči za njima in temu njenemu šefu pokazati, da je ona samo njegova, a se je zadržal. Vedel je, da bi jo lahko spravil v težave. V resnici sploh ni vedel na koga je bolj jezen. Nanj, ker si jo drzne povabiti na večerjo, ali nanjo, ker je povabilo sprejela. In ne samo sprejela, v njenem glasu je bilo čutiti navdušenje. “Prekleta pička,” je glasno zaklel medtem ko se je oblačil, potem pa je vzel v roke mobitel, poiskal ime Tamara in pritisnil kliči…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

…se vam kdaj zgodi, da hodite po cesti in se vam ustnice kar same od sebe razlezejo v nasmeh. Tak prijeten, skrivnosten in očarljiv nasmeh, ker se spomnite nečesa ali pa nekoga.

Ali vas kdaj močno razveseli glas neke osebe, s katero bi se lahko pogovarjali ure in ure pa tem in besed (ičenja) ne bi zmanjkalo? Ali se vam kdaj dan zdi lepši samo zato, ker sije sonce in so oblaki lepi na pogled? Ali vam je kdaj prijetno videti in slišati skupino otrok iz vrtca, ki jih vzgojiteljice peljejo na sprehod? Ali vam kdaj dan polepša ena preprosta pohvala? Ali ste lahko navdušeni, ker se je nekdo samo spomnil na vas?

vir

Ali kdaj vidite iskrice v očeh ljudi? Ali kdaj hodite po mestu pa bi najraje zavriskali od veselja? Ali kdaj začutite iskrenost v glasu neke osebe? Ali ste kdaj polni načrtov in vaše misli prehitevajo vaša dejanja? Ali kdaj srečate mamico z vozičkom in se popolnoma raznežite? Ali vas kdaj prime, da bi samo nekoga objeli? Ali ste kdaj čisto preprosto ponosni nase in na to, kar ste?

Ne vem, kako je z vašimi, ampak vsi moji odgovori na zgornja vprašanja, so danes pritrdilni. Jutri bo verjetno drugače…

  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

A slučajno kdo česa ne razume???

YouTube slika preogleda

(več …)

  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Ok, takole. Najprej sem imela v mislih idejo, da se sama lotim pisanja o napakah, slabih lastnostih, pomankljivostih naših dragih moških, ampak potem se mi je zdel tale način veliko lažji in še precej zabavnejši :mrgreen:

Tako, da nasmejte se ;) 1

The more I get to know guys, the more I like dogs. ~ne vem kdo~

I love men, even though they’re lying, cheating scumbags. ~Gwyneth Paltrow~

All men hear is blah, blah, blah, blah, SEX, blah, blah, blah, FOOD, blah, blah, blah, BEER. ~Dennis Leary~

See, the problem is that God gives men a brain and a penis, and only enough blood to run one at a time. ~Robin Williams~

The problem with most men is they’re assholes. The problem with most women is they put up with those assholes. ~Cher~

Women might be able to fake orgasms, but men can fake whole relationships. ~Sharon Stone~

Men are simple things. They can survive a whole weekend with only three things: beer, boxer shorts and batteries for the remote control. ~Diana Jordan~

vir 

Macho doesn’t prove mucho. ~Zza Zza Gabor~

When a man brings his wife flowers for no reason, there’s a reason. ~Molly McGee~

I love the lines the men use to get us into bed. ‘Please, I’ll only put it in for a minute.’ What am I, a microwave? ~Beverly Mickens~

There are only two kinds of men – the dead and the deadly. ~Helen Rowland~

As long as you know most men are like children, you know everything. ~CoCo Chanel~

If you never want to see a man again, say, ‘I love you, I want to marry you. I want to have children…’ – they leave skid marks. ~Rita Rudner~

Women speak because they wish to speak, whereas a man speaks only when driven to speech by something outside himself — like, for instance, he can’t find any clean socks. ~Jean Kerr~

  1. aja, pa pravijo, da je v vsaki šali pol resnice :lol: [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments Brez komentarjev »

Še preden je telefon dvakrat zazvonil, se je oglasil. Hotela ga je zasuti s plazom besed, ki se je že dalj časa pripravljal v njeni glavi, a namesto tega, jo je prehitel on. “Ej, baby zdele pa ne morem govort, te pokličem pol, ok?, ” in iz telefona se je slišalo samo še tu-tu-tu. Niti oprosti, niti adijo, niti…nič.

“Faaaaaaaaaaaaak, zdej si mi pa stopu na tazadn živc, zdej je pa res konc,” se je začela dreti. Ne, tega se pa ne gre več. Pa kaj potem, če jo popelje v višave, pa kaj potem, če se pod njegovim dotiki topi, pa kaj potem, če zna to samo on. Ne, danes se bo ta zgodba zaključila. Konec, finito, the end.

Šla je pod tuš, kapljice so tekle po njeni koži kot reka skozi svojo strugo, misli pa so ji odzvanjale v glavi. Že ko se je ovila v toplo brisačo, je točno vedela, kaj bo danes oblekla. Danes bo seksi, danes se bodo vsi obračali za njo, danes bo moškim dvigovala pritisk. Kljub temu, da si tega ni hotela priznati, si je želela, da bi srečala tudi njega. Samo zato, da jo vidi, samo zato, da tudi njemu naraste pritisk. Odgnala je te misli in se odpravila od doma.

Ni se mogla ravno zbrati in se osredotočiti na pripravo poročila, katerega rok oddaje se je nesramno hitro približeval. Pisarne so bile v večini že prazne, zunaj tema in tišina. Potem pa so se odprla vrata, vstopil je brez, da bi potrkal, stopil do mize, jo potegnil k sebi in jo poljubil. Nežno in z občutkom. Vedela je, da je to zanjo konec in da se mu ne bo mogla upreti. Z roko ga je odrinila na črn usnjen kavč in mu s skrbnimi gibi začela odpenjati gumbe na srajci, takoj zatem so na vrsto prišle hlače. A ni se pustil. Tokrat je on njo posadil na kavč in jo najprej začel slačiti z očmi, užival je, ker je vedel, da jo draži. Vzel si je čas, nikamor se mu ni mudilo. Ko je ostala še brez zadnjega koščka oblačil, in čutila njegove roke povsod, se je začel z ustnicami počasi pomikati od popka navzdol. Občutki so bili neopisljivi, strast med njima je zopet vzplamtela.

Potem pa je nekdo potrkal…

  • Share/Bookmark

Comments 7 komentarjev »

…, ki je silila iz mene in sedaj je prišla na dan.

WALK AWAY

Just walk away,

don’t call me,

don’t write me,

don’t do the things you do.

Nemoj se vračati s vremena na vreme,

ne mami me usnama,

ne voli me samo u sječanjima.

Don’t kiss me,

don’t touch me,

don’t even look at me.

You are not allowed.

You left, remember?

It wasn’t me!

It was you.

Ne gledaj me u oči,

ne diraj me u ovoj samoči,

pusti me tu,

da potonem u ovom jastuku.

Don’t come to my door,

don’t ring the bell,

don’t say my name.

Pusti me, da zaboravim,

i da nate više ne mislim.

But don’t you dare to forget me

cos’ I still haven’t forgotten you…

  • Share/Bookmark

Comments 4 komentarjev »

Začutila je sončne žarke, kako so se igrali na njenem utrujenem obrazu. Dvignila je glavo, a jo takoj naslednji trenutek spustila na tople blazine, saj se je počutila, kot da bi ji nekdo za ušesa obesil nekaj kilogramov težke uteži. Najprej ji ni bilo popolnoma jasno, zakaj zaboga se tako počuti, dokler se ni spomnila, kaj se je dogajalo sinoči. Obraz ji je prekril poreden nasmeh, ki pa je v sekundi izginil, saj je pomislila nanj.

Seveda ga v postelji že zdavnaj ni bilo več, kar je niti malo ni presenetilo. Čudila se je sama sebi in svojim občutkom. V bistvu se je počutila super, ampak šlo je samo za telesno zadovoljstvo, v notranjosti je namreč vrelo. “Sovražim ga,” si je rekla, obenem pa še vedno razmišljala o njegovih dotikih, o tem, kako je znal z njo, o tem, kako se je z njim vedno znašla v drugem svetu. Ne samo, da je razmišljala, ampak ga je čutila, čutila je odtis njegovih rok na svoji koži, čutila je njegove poljube, čutila je vonj njegovega telesa.

“Dost te mam,” ji je odmevalo v glavi in zgrabila je telefon, poiskala njegovo ime in pritisnila kliči…

  • Share/Bookmark

Comments 5 komentarjev »

Seveda smo ljudje po naravi takšni, da se pritožujemo, stalno nekaj ‘jamramo’, nič nam ni všeč, v službi nas preveč ‘matrajo’, plače pa so slabe, denarja ni nikjer, nič spodobnega si ne moremo privoščiti! Kaj res?

Trgovskih centrov je danes mnogo, že pri nas v Kranju je kar nekaj teh trgovskih središč. Imamo vse, od dveh velikih Mercatorjev, do Merkurja, Big banga, pa Lidla in Eurospina, ne smem pozabiti tudi Tuša, Obija, Müllerja in seveda nenazadnje je tu še novi nakupovalni center Qlandija, kjer je tudi že tretja Sparova trgovina1. Torej ogromno enih trgovin, očitno tudi veliko število delovnih mest, neskončne trgovske površine, ampak mi smo še vedno brez denarja! Parkirišča pa vedno, ampak vedno polna. To me vedno znova začudi, saj ni važno, koliko je ura in če bi se sedaj, sredi dopoldneva peljala mimo katerega izmed teh nakupovalnih središč, bi videla ogromno parkirane pločevine. Ali vsi ti ljudje dejansko res toliko kupujejo ali pa si stvari le ogledujejo? Saj namreč vsi tako tarnamo, da denarja ni! Kako da ne?

Vrste pred banko za vpis delnic NKBM so še daljše, kar pomeni, da denar je. Nekaj tisoč Slovencev gre letos za Novo leto v Beograd, Bratislavo, Prago2, kar spet pomeni, da denar je. Tudi pretekli novembrski prazniki so bili po številu prodanih aranžmajev, kot pravijo različne turistične agencije, zelo uspešni, kar še enkrat znova pomeni, da denar je. Nekateri kupujejo hlače za 200, torbice za 100 in mobilne telefone za 400 eurov, hmmm…spet – denar je.

Ampak povprečje je popolnoma drugačno, saj si danes veliko ljudi ne more privoščiti spodobnega dopusta poleti in jim ne preostane drugega kot, da ostanejo doma. Niti na pamet jim ne pade razmišljanje o majskih, novoletnih in drugih praznikih. Večina mora, ko prejme v roke plačilno listo, res dobro razmisliti, kam in kako z denarjem. Večina si ne kupuje oblek vsak mesec. Večini je pomemben vsak cent. Večina si ne more privoščiti zdravega prehranjevanja, saj to preveč stane. Večina ne more svojih otrok vpisati v vse možne krožke, ker tudi to stane.

Vem, da ne znamo biti hvaležni za tisto, kar nam je dano in veliko stvari jemljemo za samoumevne in si tudi ne predstavljam in ne bi rada živela v družbi, kjer so vsi enaki3, a razmišljati in se vedno znova ukvarjati s tem, ali bo človek prišel do konca meseca in sit dočakal naslednjo plačo, se mi včasih zdi tako človeka nevredno življenje…

  1. a sem naredila reklamo vsem ;) [nazaj]
  2. seveda gre za najcenejše destinacije, luksuza raje ne bi omenjala [nazaj]
  3. tukaj mislim na finančni položaj [nazaj]
  • Share/Bookmark

Comments 9 komentarjev »

Visoke pete. Elegantna črna oblekica. Njeni dolgi, rahlo skodrani lasje. Oči, ki so v sebi skrivale iskrice. Zapeljive ustnice. Obraz pa poln pričakovanj.

Sedela je v restavraciji, sicer že nekoliko lačna, a zaenkrat je naročila samo steklenico vina. Čakala je, da pride njen moški in da skupaj naročita slastne zalogajčke. Seveda je zamujal kot vedno. Kako zelo je to sovražila! Tako, da niti ne bi znala opisati, kako. Globoko je vdihnila, da bi se pomirila in si rekla, da je verjetno že na poti k njej. Nemogoče je, da bi pozabil, čeprav je že doživela tudi to. Pri njem namreč nikoli ni vedela, kaj jo čaka. Na nek način ji je bilo to izjemno všeč, saj jo je vedno znal presenetiti, tako kot noben moški do sedaj. A kaj, ko so bila presenečenja večkrat neprijetne narave kot obratno.

Ampak ne, danes je bila dobre volje, ne bo si pustila pokvariti tega večera z negativnimi mislimi, pa tudi, če spije to steklenico vina sama. Brez njega. Včasih se je prepričevala, da ga v resnici ne rabi, da je samo malo preveč čustveno navezana nanj, ampak da vseeno lahko odkoraka stran od njega. To je nekaj podobnega kot prenehati kaditi, se je prepričevala, čeprav je v resnici vedela, da laže sama sebi.

Minila je že ura in pol odkar je sedela za mizo. Steklenica rdečega vina je bila že prazna, natakar pa je prišel že petič vprašat, če ji lahko še s čim postreže. Nasmehnila se je in rekla samo: “Da, prinesite mi prosim račun”. Ko je plačala in vstala, se ji je nekoliko zavrtelo v glavi, pete so se ji naenkrat zazdele visoke 20 cm. Komaj se je še obdržala na nogah in če ne bi bilo prijaznega natakarja, ki jo je pospremil do vrat in ji poklical taksi, bi verjetno še vedno sedela za tisto mizo.

Ponavadi je do stanovanja sicer vedno ubrala pot po stopnicah, saj se ji je zdelo, da tako ali tako nič ne stori za svoje telo. Tokrat tega ni bila sposobna, zato je pritisnila gumb za dvigalo. V trenutku, ko so se odprla vrata dvigala, je na vratu začutila vročo sapo. Ni se ji bilo treba obrniti, da bi vedela, da je on. Nežno jo je poljubil na vrat, jo obrnil proti sebi in jo pogledal globoko v oči. Nič več mu ni bilo treba storiti. Zvlekla ga je v dvigalo in ga začela strastno poljubljati, kot da bi bilo zadnjič. Poljube ji je vračal z enako vnemo, odpel ji je gumbe na kratkem plaščku, se s svojo toplo dlanjo dotaknil njenega stegna in se pomikal višje. Vrata dvigala so se odprla, oba sta zardela ob pogledu na starejšo sosedo in se smejoč približevala vratom stanovanja. Odvrgla je torbico, ga potisnila na posteljo in se vrgla nanj. Dvignil jo je s svojega telesa, ji slekel plašč, odvrgel še svojega in ji pričel slačiti zapeljivo oblekico. Medtem ko mu je ona odpela gumbe na srajci, je bila že gola, čutila je njegove roke po celem telesu. Ni bila več na tem svetu, bila je v ekstazi. Čutila je njega in čutila je, kako uživa, ko jo draži. Čutila ga je tako na, kot v sebi. It just felt so right…

  • Share/Bookmark

Comments 8 komentarjev »